Page 113 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 113
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
stih (Žižek, 2007: 16–18). Enako velja za interpretacije drugih pomemb-
nih fenomenov, na primer, če ostanemo v naših tematskih okvirih, tudi
konstrukcij nasilja, nasilne/pornografske spolnosti in nenasilnih oblik sek-
sualnosti.21 Bolj kot analize konkretnih vplivov na vsakdanjost, korelacij in
kovarianc so iz naše perspektive osmišljene interpretacije v okviru spolno
in drugače hierarhičnih družbenih struktur. Tudi (samo)pornografizacijo
deklet razbiramo z vidika njihovih možnih (izobrazba, ekonomske razme-
re, državljanski status ipd.) in danih položajev (ženski spol, mladostnice) v
družbeni strukturi.
Sociološki in socialnopsihološki pristop k potencialno
škodljivim (novo)medijskim vsebinam in odnosom
Raziskovanje učinkov medijev in novih medijev na otroke in odraščajo-
če je tu namenjeno zlasti povezanosti med konstrukcijami nasilja in spol-
nosti v medijih in percepcijo, stališči ter vêdenjem (Zillmann in Bryant,
1989; Gunter, 2002). V zadnjem desetletju je v tej znanstvenoraziskoval-
ni disciplini kultura novih medijev (izdelkov in storitev IKT, posebej sple-
tnih) in njenih učinkov na otroke in mlade pogosto tematizirana, vključ-
no s kriminaliteto odraslih nad otroki in mladoletnimi ter medvrstniškim
nasiljem (na primer Wall, 2007).
Statistične, laboratorijske in kabinetne raziskave generalno strukturira-
jo segment otrok in mladoletnih na različne načine, predvsem glede na sta-
rost in način vpletenosti v novomedijska razmerja. Ob tem je opazen po-
vratek od raziskovalne tematizacije družbene škode k pogojem možnosti
konkretne, individualizirane škode. To velja posebej za komercialne kon-
strukcije spolnosti s poudarkom na pornografiji; navedeno dejstvo s histo-
ričnega vidika implicira družbeno regresivno dogajanje, saj se je znanstve-
na in strokovna obravnava pornografije, na primer, utemeljila skozi soci-
alnopsihološke vedenjske raziskave in koncept individualne škode, a je z
nadaljnjo refleksijo stopilo v veljavo teoretsko razumevanje in pojmovanje
strukturnih razmerij v družbi in pornografskih reproduciranj diskrimina-
cij, zlasti spolne. Referenčna literatura celo beleži opisan prehod, premesti-
tev v tematizaciji kot dogodek; ta se je zgodil v okviru kanadske jurisdikci-
je s primerom R. vs Butler (1985), v katerem je sodnik M. Shannon na pod-
lagi sociološke klasifikacije spornega gradiva raziskovalca J. Checka izja-
21 Tudi konstrukcije medsebojne povezanosti med spolnostjo in nasiljem, kamor prištevamo
pornografijo, in konstrukcije nasilja pravzaprav sodijo v sam register nasilja, četudi je to izvorno
»zgolj« diskurzivno in se udejanja skozi občutke moči na eni in nemoči, podrejenosti na dru-
gi strani (pogleda).
stih (Žižek, 2007: 16–18). Enako velja za interpretacije drugih pomemb-
nih fenomenov, na primer, če ostanemo v naših tematskih okvirih, tudi
konstrukcij nasilja, nasilne/pornografske spolnosti in nenasilnih oblik sek-
sualnosti.21 Bolj kot analize konkretnih vplivov na vsakdanjost, korelacij in
kovarianc so iz naše perspektive osmišljene interpretacije v okviru spolno
in drugače hierarhičnih družbenih struktur. Tudi (samo)pornografizacijo
deklet razbiramo z vidika njihovih možnih (izobrazba, ekonomske razme-
re, državljanski status ipd.) in danih položajev (ženski spol, mladostnice) v
družbeni strukturi.
Sociološki in socialnopsihološki pristop k potencialno
škodljivim (novo)medijskim vsebinam in odnosom
Raziskovanje učinkov medijev in novih medijev na otroke in odraščajo-
če je tu namenjeno zlasti povezanosti med konstrukcijami nasilja in spol-
nosti v medijih in percepcijo, stališči ter vêdenjem (Zillmann in Bryant,
1989; Gunter, 2002). V zadnjem desetletju je v tej znanstvenoraziskoval-
ni disciplini kultura novih medijev (izdelkov in storitev IKT, posebej sple-
tnih) in njenih učinkov na otroke in mlade pogosto tematizirana, vključ-
no s kriminaliteto odraslih nad otroki in mladoletnimi ter medvrstniškim
nasiljem (na primer Wall, 2007).
Statistične, laboratorijske in kabinetne raziskave generalno strukturira-
jo segment otrok in mladoletnih na različne načine, predvsem glede na sta-
rost in način vpletenosti v novomedijska razmerja. Ob tem je opazen po-
vratek od raziskovalne tematizacije družbene škode k pogojem možnosti
konkretne, individualizirane škode. To velja posebej za komercialne kon-
strukcije spolnosti s poudarkom na pornografiji; navedeno dejstvo s histo-
ričnega vidika implicira družbeno regresivno dogajanje, saj se je znanstve-
na in strokovna obravnava pornografije, na primer, utemeljila skozi soci-
alnopsihološke vedenjske raziskave in koncept individualne škode, a je z
nadaljnjo refleksijo stopilo v veljavo teoretsko razumevanje in pojmovanje
strukturnih razmerij v družbi in pornografskih reproduciranj diskrimina-
cij, zlasti spolne. Referenčna literatura celo beleži opisan prehod, premesti-
tev v tematizaciji kot dogodek; ta se je zgodil v okviru kanadske jurisdikci-
je s primerom R. vs Butler (1985), v katerem je sodnik M. Shannon na pod-
lagi sociološke klasifikacije spornega gradiva raziskovalca J. Checka izja-
21 Tudi konstrukcije medsebojne povezanosti med spolnostjo in nasiljem, kamor prištevamo
pornografijo, in konstrukcije nasilja pravzaprav sodijo v sam register nasilja, četudi je to izvorno
»zgolj« diskurzivno in se udejanja skozi občutke moči na eni in nemoči, podrejenosti na dru-
gi strani (pogleda).
