Page 120 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 120
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
pedagoškega kadra in v okviru »vzgoje« za medije ter »spolne vzgo-
je«. Tudi za starše kot pomemben (a ne poglaviten!) člen socializacije
mladih se vzpostavijo možnosti za informiranost na področju le preko
ustreznih informativnih točk in programov, torej posebej njim name-
njenega izobraževanja. Ne nazadnje pa tudi država sama z ustrezno stro-
kovno podloženimi mehanizmi regulacije in koregulacije postavlja refe-
renčni okvir za pojmovanje in upravljanje obravnavane problematike na
vseh področjih javnega/družbenega življenja.
Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških
kompetenc na področju spolnosti, nasilja in novih
medijev: »spolna vzgoja«
Kabinetna raziskava in poročilo The Girl Child: Review of the Im-
plementation by the Member States and the EU Institutions of the Be-
ijing Platform for Action (Šribar in Ule, 2008) sta obdelala proble-
matiko otrok v razmerjih IKT/novih medijev na dva načina: z obrav-
navo računalniških kompetenc in parametrov t. i. spolne vzgoje. Pre-
gled raziskav o kompetencah otrok na področju računalniške tehno-
logije je pokazal, da ekspertne študije poudarjajo pomen novih medi-
jev v umeščanju otrok v družbeno okolje; a hkrati je najbolj javno iz-
postavljen vidik varnosti. Sam koncept računalniških kompetenc po-
temtakem po nujnosti že vključuje sposobnost samozaščitnega vêdenja
v kibernetskem prostoru. Mediji in izdelki/storitve IKT oziroma novi
mediji so v študiji obravnavani tudi pri pregledu dejavnikov in kazal-
nikov spolnega zdravja. Z analizo dobrih praks vzgoje in izobraževa-
nja v državah EU na navedenem področju se je med drugim prav tam
izpostavila tudi sprega nasilja in seksualnosti v družbi s konstrukcija-
mi le-te v (novih) medijih.
Med predlogi indikatorjev za položaj deklic v EU so tudi parametri
seksualnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih sistemih. Ti med
tematska merila vključujejo telesno samopodobo, ki je v argumentaci-
ji predloga indikatorja povezana z učinki norm »ženskosti« in »mo-
škosti« v tradicionalnih medijih in novih medijih. Poleg tega je v te-
matska merila vključena sprega spolnosti in nasilja, ki, kot že nekaj-
krat konstatirano, ni neodvisna od kulturnih, natančneje medijskih
in drugih sodobnih komunikacijskih konstrukcij.
pedagoškega kadra in v okviru »vzgoje« za medije ter »spolne vzgo-
je«. Tudi za starše kot pomemben (a ne poglaviten!) člen socializacije
mladih se vzpostavijo možnosti za informiranost na področju le preko
ustreznih informativnih točk in programov, torej posebej njim name-
njenega izobraževanja. Ne nazadnje pa tudi država sama z ustrezno stro-
kovno podloženimi mehanizmi regulacije in koregulacije postavlja refe-
renčni okvir za pojmovanje in upravljanje obravnavane problematike na
vseh področjih javnega/družbenega življenja.
Platforma za izboljšanje otroških in mladostniških
kompetenc na področju spolnosti, nasilja in novih
medijev: »spolna vzgoja«
Kabinetna raziskava in poročilo The Girl Child: Review of the Im-
plementation by the Member States and the EU Institutions of the Be-
ijing Platform for Action (Šribar in Ule, 2008) sta obdelala proble-
matiko otrok v razmerjih IKT/novih medijev na dva načina: z obrav-
navo računalniških kompetenc in parametrov t. i. spolne vzgoje. Pre-
gled raziskav o kompetencah otrok na področju računalniške tehno-
logije je pokazal, da ekspertne študije poudarjajo pomen novih medi-
jev v umeščanju otrok v družbeno okolje; a hkrati je najbolj javno iz-
postavljen vidik varnosti. Sam koncept računalniških kompetenc po-
temtakem po nujnosti že vključuje sposobnost samozaščitnega vêdenja
v kibernetskem prostoru. Mediji in izdelki/storitve IKT oziroma novi
mediji so v študiji obravnavani tudi pri pregledu dejavnikov in kazal-
nikov spolnega zdravja. Z analizo dobrih praks vzgoje in izobraževa-
nja v državah EU na navedenem področju se je med drugim prav tam
izpostavila tudi sprega nasilja in seksualnosti v družbi s konstrukcija-
mi le-te v (novih) medijih.
Med predlogi indikatorjev za položaj deklic v EU so tudi parametri
seksualnega izobraževanja v vzgojno-izobraževalnih sistemih. Ti med
tematska merila vključujejo telesno samopodobo, ki je v argumentaci-
ji predloga indikatorja povezana z učinki norm »ženskosti« in »mo-
škosti« v tradicionalnih medijih in novih medijih. Poleg tega je v te-
matska merila vključena sprega spolnosti in nasilja, ki, kot že nekaj-
krat konstatirano, ni neodvisna od kulturnih, natančneje medijskih
in drugih sodobnih komunikacijskih konstrukcij.
