Page 111 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 111
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
sedb: dekleta so pretežno prejemnice žalitev, pornografskega materiala in
seksualnih pripomb, fantje pa aktivno iščejo pornografske in nasilne ma-
teriale (Hasebrink et al., 2008: 35).
Kljub tule že dovolj tematsko široki razpravi o (samo)pornografizaciji
želiva osvetliti še dodaten problem, ki pa sega na področje polnoletnosti
in je v tem smislu že zunaj najinega delovnega obsega. Zanima naju, kako s
socialnopsihološkega vidika razložiti dejanski vstop deklet in mladih žen-
sk na področje plačljive seksualnosti v pornografski industriji in z njo po-
vezanim oglaševanjem ter produkcijo t. i. erotike (porno chic materiala ozi-
roma posnetkov in snemanj pin-up). Odgovor na navedeni problem, ki vsaj
deloma presega enostaven, neposreden argument pornografizirane kulture
in družbenoslojnih pogojev, najdemo v okviru navedene discipline še naj-
bolj neposredno v konceptu družbene vloge. Z njegovo pomočjo je možno
nasprotovati tudi propornografskemu argumentu, da ženske prostovoljno
vstopajo v tovrstno industrijo.
Francoski socialni psiholog J. L. Beauvois je v delu o liberalnem suženj-
stvu, izvorno izdanem leta 1994, opredelil iskanje vzrokov za »usodo« po-
sameznika in posameznice na individualni ravni za temeljno sodobno spo-
znavno zmoto. Opozoril je na družbeno koristnost razlag o individualni
odgovornosti in v nadaljevanju na prisilno notranjo moč vloge. Slednja je
povezana z občutkom, ki nam pove, ali smo ali nismo na ravni zahteve po
družbeni koristnosti (Beauvois, 2000: 41, 57 in 77). Kar je torej le indivi-
dualnega pri odločitvi, denimo, za »kariero« pin-up dekleta, starlete Play-
boya ali akterke pornografiziranih fotografij v na primer Slovenskih novi-
cah (če ostajamo znotraj državnih meja). Glede na to, da tako pojavljanje
ne zanima vseh mladih žensk enako, sploh pa ga ne udejanijo ali poskuša-
jo udejaniti kar vse, moramo izpostaviti diferencirane življenjske in kari-
erne dejavnike – v okviru, na katerega kaže avtor: gre za pomen družbene
strukture in mesto v njej, na katerem se znajdemo kot posameznice in po-
samezniki. Njegova trditev, da je konstrukt osebne odgovornosti koristen
za družbo, namreč pomeni, da ta služi reproduciranju obstoječega družbe-
noekonomskega reda in zamegljevanju krivičnih, nedemokratičnih hierar-
hičnih razmerij.
Sam koncept vloge vključuje tudi individualne pogoje možnosti. Tudi ti
kažejo na lokacijo v družbeni strukturi in z njo pogosto na mesto v diskur-
zivni mreži. Individualni pogoji zaobjemajo specifični splet družbeno-kul-
turnih dejavnikov (na primer ekonomsko stanje družine, izobrazba star-
šev, demografsko okolje, dojemanje telesnih značilnosti v širši kulturi, od-
nos do pornografizirane spolnosti pomembnih drugih in v širši javnosti
sedb: dekleta so pretežno prejemnice žalitev, pornografskega materiala in
seksualnih pripomb, fantje pa aktivno iščejo pornografske in nasilne ma-
teriale (Hasebrink et al., 2008: 35).
Kljub tule že dovolj tematsko široki razpravi o (samo)pornografizaciji
želiva osvetliti še dodaten problem, ki pa sega na področje polnoletnosti
in je v tem smislu že zunaj najinega delovnega obsega. Zanima naju, kako s
socialnopsihološkega vidika razložiti dejanski vstop deklet in mladih žen-
sk na področje plačljive seksualnosti v pornografski industriji in z njo po-
vezanim oglaševanjem ter produkcijo t. i. erotike (porno chic materiala ozi-
roma posnetkov in snemanj pin-up). Odgovor na navedeni problem, ki vsaj
deloma presega enostaven, neposreden argument pornografizirane kulture
in družbenoslojnih pogojev, najdemo v okviru navedene discipline še naj-
bolj neposredno v konceptu družbene vloge. Z njegovo pomočjo je možno
nasprotovati tudi propornografskemu argumentu, da ženske prostovoljno
vstopajo v tovrstno industrijo.
Francoski socialni psiholog J. L. Beauvois je v delu o liberalnem suženj-
stvu, izvorno izdanem leta 1994, opredelil iskanje vzrokov za »usodo« po-
sameznika in posameznice na individualni ravni za temeljno sodobno spo-
znavno zmoto. Opozoril je na družbeno koristnost razlag o individualni
odgovornosti in v nadaljevanju na prisilno notranjo moč vloge. Slednja je
povezana z občutkom, ki nam pove, ali smo ali nismo na ravni zahteve po
družbeni koristnosti (Beauvois, 2000: 41, 57 in 77). Kar je torej le indivi-
dualnega pri odločitvi, denimo, za »kariero« pin-up dekleta, starlete Play-
boya ali akterke pornografiziranih fotografij v na primer Slovenskih novi-
cah (če ostajamo znotraj državnih meja). Glede na to, da tako pojavljanje
ne zanima vseh mladih žensk enako, sploh pa ga ne udejanijo ali poskuša-
jo udejaniti kar vse, moramo izpostaviti diferencirane življenjske in kari-
erne dejavnike – v okviru, na katerega kaže avtor: gre za pomen družbene
strukture in mesto v njej, na katerem se znajdemo kot posameznice in po-
samezniki. Njegova trditev, da je konstrukt osebne odgovornosti koristen
za družbo, namreč pomeni, da ta služi reproduciranju obstoječega družbe-
noekonomskega reda in zamegljevanju krivičnih, nedemokratičnih hierar-
hičnih razmerij.
Sam koncept vloge vključuje tudi individualne pogoje možnosti. Tudi ti
kažejo na lokacijo v družbeni strukturi in z njo pogosto na mesto v diskur-
zivni mreži. Individualni pogoji zaobjemajo specifični splet družbeno-kul-
turnih dejavnikov (na primer ekonomsko stanje družine, izobrazba star-
šev, demografsko okolje, dojemanje telesnih značilnosti v širši kulturi, od-
nos do pornografizirane spolnosti pomembnih drugih in v širši javnosti
