Page 114 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 114
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
vil, da javno izpostavljanje pornografije povzroča družbeno škodo (Check,
2001: 351). Obenem s sodobno opustitvijo ali zanemarjanjem obravnave
možnih performativnih učinkov podob komercialne spolnosti v procesu
socializacije in s povratkom k raziskovanju možnosti za individualno ško-
do (zlasti skozi kvantitativne, v velikih statističnih bazah utemeljene razi-
skave) se je zamenjala tudi perspektiva. Interpretacija žensk v diskrimina-
tornih razmerjih pornografije je minimizirana, objekt družbene obravna-
ve na vseh ravneh postajajo otroci (in mladoletne osebe). Družbeno-kul-
turnih vzrokov za opisano premeno je več, najbolj pa se omejenost nove-
ga pojmovanja kaže v pravnih orodjih, ki v tem registru (upravičeno) ščiti-
jo otroke, a na račun žensk.
Množično prisotne potencialno škodljive vsebine, tj. pornografske in
druge oblike komercialnih konstrukcij seksualnosti in nasilja, so glede na
rezultate raziskave, ki je bila narejena v okviru Eurobarometra iz starševske
perspektive v oktobru leta 2008, prvi problem »spletnih tveganj«.22 Ven-
dar se diskusija o potencialni škodi v tem registru oži. V središču pozor-
nosti so nelegalne konstrukcije, saj njihove legalne oblike prinašajo ogro-
mno dobička – in dejstvo, da so tudi te potencialno škodljive (a na široki
družbeni ravni), je vse bolj zanemarjeno.23 Po drugi strani pa se teme širijo.
Tako na primer študija EU Kids on Line v izhodišču navaja tudi druga tve-
ganja: aktivnosti »pedofilov«,24 spletno navezovanje stikov (grooming) in
virtualni stiki s tujci, ekstremno ali spolno nasilje, drugi škodljivi ali žalji-
vi materiali, rasistični/sovražni materiali in delovanje, oglaševalske in dru-
ge komercialne prisile, pristransko in napačno informiranje (razni nasve-
ti, informacije s področja zdravja), zloraba osebnih podatkov, kibernetsko
ustrahovanje, zalezovanje in nadlegovanje (angl. cyber-bullying, stalking,
harassment), hazardiranje, finančne sheme, samopoškodovanje (samomor,
anoreksija itn.), vdor v zasebnost in zloraba zasebnosti, druge nelegalne de-
javnosti (hekerstvo, nelegalno nalaganje spletnih vsebin) (Hasebrink et al.,
2008: 6). Vir gradiva s področja nasilja in spolnosti artikulira kot »pro-
blematične seksualne vsebine« in objavljanje porna, »nasilne vsebine« in
»nedolžno« zmerjanje (angl. happy slapping) (ibid.: 9).
22 Po mnenju staršev iz EU je največje tveganje interneta, da lahko otroci vidijo »eksplicitne
spolne ali nasilne podobe«. Tako meni 65 odstotkov staršev in 45 odstotkov jih je zaradi tega
zelo zaskrbljenih (Eurobarometer, 2008: 5).
23 Temeljiteje medsebojno povezanost med politikami, kapitalom in raziskavami avtorici obde-
lujeva v članku z naslovom Spol v raziskovanju: od binarizma in homogenosti h kompleksnos-
ti (Vendramin in Šribar, 2010).
24 V imenu preciznosti bi bilo treba dodati še aktivnosti spolnih nasilnežev nad otroki, saj ped-
ofilija kot bolezensko nagnjenje, ki se udejanja v spolnem nadlegovanju in zlorabljanju otrok,
predstavlja zgolj del kriminalnih spolnih dejanj nad otroki (Sloyan, 2003).
vil, da javno izpostavljanje pornografije povzroča družbeno škodo (Check,
2001: 351). Obenem s sodobno opustitvijo ali zanemarjanjem obravnave
možnih performativnih učinkov podob komercialne spolnosti v procesu
socializacije in s povratkom k raziskovanju možnosti za individualno ško-
do (zlasti skozi kvantitativne, v velikih statističnih bazah utemeljene razi-
skave) se je zamenjala tudi perspektiva. Interpretacija žensk v diskrimina-
tornih razmerjih pornografije je minimizirana, objekt družbene obravna-
ve na vseh ravneh postajajo otroci (in mladoletne osebe). Družbeno-kul-
turnih vzrokov za opisano premeno je več, najbolj pa se omejenost nove-
ga pojmovanja kaže v pravnih orodjih, ki v tem registru (upravičeno) ščiti-
jo otroke, a na račun žensk.
Množično prisotne potencialno škodljive vsebine, tj. pornografske in
druge oblike komercialnih konstrukcij seksualnosti in nasilja, so glede na
rezultate raziskave, ki je bila narejena v okviru Eurobarometra iz starševske
perspektive v oktobru leta 2008, prvi problem »spletnih tveganj«.22 Ven-
dar se diskusija o potencialni škodi v tem registru oži. V središču pozor-
nosti so nelegalne konstrukcije, saj njihove legalne oblike prinašajo ogro-
mno dobička – in dejstvo, da so tudi te potencialno škodljive (a na široki
družbeni ravni), je vse bolj zanemarjeno.23 Po drugi strani pa se teme širijo.
Tako na primer študija EU Kids on Line v izhodišču navaja tudi druga tve-
ganja: aktivnosti »pedofilov«,24 spletno navezovanje stikov (grooming) in
virtualni stiki s tujci, ekstremno ali spolno nasilje, drugi škodljivi ali žalji-
vi materiali, rasistični/sovražni materiali in delovanje, oglaševalske in dru-
ge komercialne prisile, pristransko in napačno informiranje (razni nasve-
ti, informacije s področja zdravja), zloraba osebnih podatkov, kibernetsko
ustrahovanje, zalezovanje in nadlegovanje (angl. cyber-bullying, stalking,
harassment), hazardiranje, finančne sheme, samopoškodovanje (samomor,
anoreksija itn.), vdor v zasebnost in zloraba zasebnosti, druge nelegalne de-
javnosti (hekerstvo, nelegalno nalaganje spletnih vsebin) (Hasebrink et al.,
2008: 6). Vir gradiva s področja nasilja in spolnosti artikulira kot »pro-
blematične seksualne vsebine« in objavljanje porna, »nasilne vsebine« in
»nedolžno« zmerjanje (angl. happy slapping) (ibid.: 9).
22 Po mnenju staršev iz EU je največje tveganje interneta, da lahko otroci vidijo »eksplicitne
spolne ali nasilne podobe«. Tako meni 65 odstotkov staršev in 45 odstotkov jih je zaradi tega
zelo zaskrbljenih (Eurobarometer, 2008: 5).
23 Temeljiteje medsebojno povezanost med politikami, kapitalom in raziskavami avtorici obde-
lujeva v članku z naslovom Spol v raziskovanju: od binarizma in homogenosti h kompleksnos-
ti (Vendramin in Šribar, 2010).
24 V imenu preciznosti bi bilo treba dodati še aktivnosti spolnih nasilnežev nad otroki, saj ped-
ofilija kot bolezensko nagnjenje, ki se udejanja v spolnem nadlegovanju in zlorabljanju otrok,
predstavlja zgolj del kriminalnih spolnih dejanj nad otroki (Sloyan, 2003).
