Page 109 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 109
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
(Samo)pornografizacija deklet, ki se odvija zlasti na medmrežju, je v raz-
merjih spolov in spolne želje značilen pojav, sindrom partiarhalne organi-
zacije spolnosti, saj akterke pornofotografij in gibljivih posnetkov primar-
no ostajajo na poziciji »kazati se«. Težava z ustvarjanjem novih pomenov
je težko premagljiva brez novih pozicioniranj, brez pretočnosti spolov med
položaji, kot jih pretežno in kulturno pogojeno razumemo: pasivnost (biti
na ogled) in aktivnost (gledati). Samo z manj skrepenelimi aktivnimi in
pasivnimi spolnimi pozicijami v seksualnosti je možno mehčati pojmova-
nja o hierarhičnih zasedbah vlog in tradicionalnih razmerjih moči. To je
tudi teza, ki jo zagovarja teorija queer v okviru ukvarjanja s pluralizacijo
seksualnih identitet (Beasley, 2005: 126). V nasprotnem primeru ostajamo
v primežu konstrukcij seksualnosti, ki ne pomenijo drugega kot preigra-
vanje istega v kulturi, ki pa nikakor nima značilnosti parodije (Jameson,
2001: 24–25), s tem pa ne družbeno kritičnega in prenovitvenega naboja.
Pričujočo tezo o manku moči prepomenjanja in rekonceptualizacije
spolnih vlog na področju spolnosti skozi (samo)pornografizacijo deklet je
možno argumentirati tudi z vpogledom v produkcijska in distribucijska
razmerja. Za (samo)pornografiziranjem so najpogosteje spletne domene in
agencije, ki spodbujajo in razširjajo obravnavane vizualne materiale. Tudi
ikonografija redko presega utečeni pornografizirani seksualni imaginarij,
vključno z lezbičnimi scenami, dodobra umeščenimi v dominantno hete-
roseksualno matrico.19 Raziskava, kam preko klikanja vodijo pornografske
strani, je pokazala, da gre za zaslužek mainstream pornoindustrije (Play-
boy, Hustler in Private Media Group) (Johnson in Whitty, 2008) – pred-
vsem na račun s pornostranmi povezanih oglaševalcev, ki na ta način pri-
dejo do adrem za promocijo izdelkov seksualne narave (predvsem viagre).
Končna ekonomska korist prevladujoče komercialno seksualne, predvsem
pornografske industrije je tudi v ozadju ustvarjanja pomenov pornograf-
skih in pornografiziranih podob; morajo se podrediti vladajočemu razu-
mevanju pornospolnosti in ustreznih spolnih vlog. Dokazana komercialna
zainteresiranost utemeljuje tudi najino poimenovanje fenomena s (samo)
pornografizacijo, v nasprotnem primeru, tj. v popolnoma samoiniciativ-
nem uprizarjanju spolnosti brez ekonomskega interesa, bi bila raba izra-
za neustrezna.
Izjemo v produkcijskem in distribucijskem načinu ter ikonografiji pred-
stavljajo osebne strani – amaterska domača »pornografija« –, kar je pripe-
ljalo do ugotavljanja možnosti »ženskega« soustvarjanja seksualnosti (na
19 V temeljitejšo obravnavo sva vzeli stran Geek girls porn, dostop do nje pa je bil zaradi prijave
otroške pornografije nedavno ukinjen.
(Samo)pornografizacija deklet, ki se odvija zlasti na medmrežju, je v raz-
merjih spolov in spolne želje značilen pojav, sindrom partiarhalne organi-
zacije spolnosti, saj akterke pornofotografij in gibljivih posnetkov primar-
no ostajajo na poziciji »kazati se«. Težava z ustvarjanjem novih pomenov
je težko premagljiva brez novih pozicioniranj, brez pretočnosti spolov med
položaji, kot jih pretežno in kulturno pogojeno razumemo: pasivnost (biti
na ogled) in aktivnost (gledati). Samo z manj skrepenelimi aktivnimi in
pasivnimi spolnimi pozicijami v seksualnosti je možno mehčati pojmova-
nja o hierarhičnih zasedbah vlog in tradicionalnih razmerjih moči. To je
tudi teza, ki jo zagovarja teorija queer v okviru ukvarjanja s pluralizacijo
seksualnih identitet (Beasley, 2005: 126). V nasprotnem primeru ostajamo
v primežu konstrukcij seksualnosti, ki ne pomenijo drugega kot preigra-
vanje istega v kulturi, ki pa nikakor nima značilnosti parodije (Jameson,
2001: 24–25), s tem pa ne družbeno kritičnega in prenovitvenega naboja.
Pričujočo tezo o manku moči prepomenjanja in rekonceptualizacije
spolnih vlog na področju spolnosti skozi (samo)pornografizacijo deklet je
možno argumentirati tudi z vpogledom v produkcijska in distribucijska
razmerja. Za (samo)pornografiziranjem so najpogosteje spletne domene in
agencije, ki spodbujajo in razširjajo obravnavane vizualne materiale. Tudi
ikonografija redko presega utečeni pornografizirani seksualni imaginarij,
vključno z lezbičnimi scenami, dodobra umeščenimi v dominantno hete-
roseksualno matrico.19 Raziskava, kam preko klikanja vodijo pornografske
strani, je pokazala, da gre za zaslužek mainstream pornoindustrije (Play-
boy, Hustler in Private Media Group) (Johnson in Whitty, 2008) – pred-
vsem na račun s pornostranmi povezanih oglaševalcev, ki na ta način pri-
dejo do adrem za promocijo izdelkov seksualne narave (predvsem viagre).
Končna ekonomska korist prevladujoče komercialno seksualne, predvsem
pornografske industrije je tudi v ozadju ustvarjanja pomenov pornograf-
skih in pornografiziranih podob; morajo se podrediti vladajočemu razu-
mevanju pornospolnosti in ustreznih spolnih vlog. Dokazana komercialna
zainteresiranost utemeljuje tudi najino poimenovanje fenomena s (samo)
pornografizacijo, v nasprotnem primeru, tj. v popolnoma samoiniciativ-
nem uprizarjanju spolnosti brez ekonomskega interesa, bi bila raba izra-
za neustrezna.
Izjemo v produkcijskem in distribucijskem načinu ter ikonografiji pred-
stavljajo osebne strani – amaterska domača »pornografija« –, kar je pripe-
ljalo do ugotavljanja možnosti »ženskega« soustvarjanja seksualnosti (na
19 V temeljitejšo obravnavo sva vzeli stran Geek girls porn, dostop do nje pa je bil zaradi prijave
otroške pornografije nedavno ukinjen.
