Page 108 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 108
Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije
vskem raziskovanju, v notranjosti so še vedno dekliško drgetave, hrepeneče
(angl. fluffy) (Nielsen, 2004: 19). Pornografija, ali bolje, (samo)pornografi-
zacija kot »javnost seksa« (izvorno on/scenity) (Williams, 2004: 3) vsaj na-
videzno prinaša nove kode seksualnega vedenja, gotovo pa ne globljih spre-
memb v hierarhičnih spolnih razmerjih na področju seksualnosti, v okvi-
ru katere dekleta vendarle niso avtonomne v svoji spolni želji v smislu ce-
lovitega uravnavanja seksualnosti skupaj z emocijami, ki so povezane z in-
timnimi odnosi. Dilema med »hrepenenjem« in možnostjo seksualnega
eksperimentiranja, kot ga kodira pornografizacija kulture, se potemtakem
ne odraža le v načinu seksualizacije, temveč tudi v notranjih dekliških am-
bivalencah.
Pornografska (samo)seksualizacija kljub morda aktivnejšemu ali vsaj za-
vestnejšemu odnosu deklet do spolnosti tudi ne spreminja temeljne seksu-
alne ekonomije, ki jo je še utrdila ortodoksna psihoanalitska interpretaci-
ja. V feminističnem prevzemanju in uporabi tez psihoanalize se spolna raz-
merja v seksualnosti obravnavajo glede na spolno moč. Pornografija tudi v
tem refleksivnem kontekstu utrjuje žensko pasivno pozicijo, z vidika vla-
dajočega vrednotenja manjvredni položaj »penetrirane« (ne glede na por-
nografsko aktivno izražanje spolne pobude žensk). Ta »pornopenetraci-
ja« se dogaja prav tako na ravni pogleda (Brown, 1981: 14; Keppeler, 2001:
93). Ženska je tista,18 ki jo v uprizarjanjih pornografizirane spolne želje ra-
zumemo kot vabo pogleda – in to navkljub lahko razberljivi pornografski
glorifikaciji moške erekcije na imaginarni ravni.
Pornografija in spolne vloge v pornografski seksualnosti v luči boja za
pomen zastavljajo vprašanje o možnostih preobračanja pomenov in pre-
pomenjanja spolnih vlog. Pozicijo »biti gledana« bi se lahko v tem smislu
razumelo kot »imeti« pogled druge/-ga v lasti, »biti spolno razpoložlji-
va« pa »imeti« seksualnost, biti na enakovrednem položaju oblasti v do-
meni seksa. Vendar pa je taka možnost interpretacije zožena na družbeni
aktivizem brez stabilne teoretske osnove, na hotenje po takem razumeva-
nju pornografskih spolnih razmerij. Potlačeno je namreč vsaj dvoje druž-
benih dejstev: ženski boj za pogled – ta je sestavni del socializacije žensk v
patriarhalno kulturo medsebojne tekmovalnosti – in odvisnost od nosil-
ca pogleda, kar pomeni manko avtonomije, videnje sebe skozi oči drugega.
Pozicija posedovanja spolnosti, gospodarjenja spolni želji skozi pritegnitev
in erotizacijo pogleda drugega je potemtakem hkrati še drugače negoto-
va, saj so pogoji spolne želje netransparentni ne le za osebo, ki želi želečega
drugega/-go, temveč tudi za slednjega/-njo.
18 Ali moški na ženski poziciji v homoseksualni pornografiji.
vskem raziskovanju, v notranjosti so še vedno dekliško drgetave, hrepeneče
(angl. fluffy) (Nielsen, 2004: 19). Pornografija, ali bolje, (samo)pornografi-
zacija kot »javnost seksa« (izvorno on/scenity) (Williams, 2004: 3) vsaj na-
videzno prinaša nove kode seksualnega vedenja, gotovo pa ne globljih spre-
memb v hierarhičnih spolnih razmerjih na področju seksualnosti, v okvi-
ru katere dekleta vendarle niso avtonomne v svoji spolni želji v smislu ce-
lovitega uravnavanja seksualnosti skupaj z emocijami, ki so povezane z in-
timnimi odnosi. Dilema med »hrepenenjem« in možnostjo seksualnega
eksperimentiranja, kot ga kodira pornografizacija kulture, se potemtakem
ne odraža le v načinu seksualizacije, temveč tudi v notranjih dekliških am-
bivalencah.
Pornografska (samo)seksualizacija kljub morda aktivnejšemu ali vsaj za-
vestnejšemu odnosu deklet do spolnosti tudi ne spreminja temeljne seksu-
alne ekonomije, ki jo je še utrdila ortodoksna psihoanalitska interpretaci-
ja. V feminističnem prevzemanju in uporabi tez psihoanalize se spolna raz-
merja v seksualnosti obravnavajo glede na spolno moč. Pornografija tudi v
tem refleksivnem kontekstu utrjuje žensko pasivno pozicijo, z vidika vla-
dajočega vrednotenja manjvredni položaj »penetrirane« (ne glede na por-
nografsko aktivno izražanje spolne pobude žensk). Ta »pornopenetraci-
ja« se dogaja prav tako na ravni pogleda (Brown, 1981: 14; Keppeler, 2001:
93). Ženska je tista,18 ki jo v uprizarjanjih pornografizirane spolne želje ra-
zumemo kot vabo pogleda – in to navkljub lahko razberljivi pornografski
glorifikaciji moške erekcije na imaginarni ravni.
Pornografija in spolne vloge v pornografski seksualnosti v luči boja za
pomen zastavljajo vprašanje o možnostih preobračanja pomenov in pre-
pomenjanja spolnih vlog. Pozicijo »biti gledana« bi se lahko v tem smislu
razumelo kot »imeti« pogled druge/-ga v lasti, »biti spolno razpoložlji-
va« pa »imeti« seksualnost, biti na enakovrednem položaju oblasti v do-
meni seksa. Vendar pa je taka možnost interpretacije zožena na družbeni
aktivizem brez stabilne teoretske osnove, na hotenje po takem razumeva-
nju pornografskih spolnih razmerij. Potlačeno je namreč vsaj dvoje druž-
benih dejstev: ženski boj za pogled – ta je sestavni del socializacije žensk v
patriarhalno kulturo medsebojne tekmovalnosti – in odvisnost od nosil-
ca pogleda, kar pomeni manko avtonomije, videnje sebe skozi oči drugega.
Pozicija posedovanja spolnosti, gospodarjenja spolni želji skozi pritegnitev
in erotizacijo pogleda drugega je potemtakem hkrati še drugače negoto-
va, saj so pogoji spolne želje netransparentni ne le za osebo, ki želi želečega
drugega/-go, temveč tudi za slednjega/-njo.
18 Ali moški na ženski poziciji v homoseksualni pornografiji.
