Page 107 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 107
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
za nekaj let staro deklico, katere starši pripadajo nižjemu sloju. Slab eko-
nomski položaj družine je lahko prepoznaven, saj živijo v izjemno revnem
življenjskem okolju. Oba, oče in mati namenjata deklici veliko pozorno-
sti. Močno spodbujata njene talente in ji dajeta občutek, da bo ona tista, ki
bo v življenju nekaj dosegla. Kljub zgodnjim otroškim letom se deklica že
zaveda, da ima od vseh članov in članic družine v prihodnosti največ mo-
žnosti. To je razvidno iz otroško ošabnega obnašanja. Osrednjo pozornost
namenjajo deklici tudi stari starši, ki živijo v neposredni bližini. Vsi odra-
sli uživajo ob razvoju edinke pri petju in sposobnosti poziranja. Spremlja-
jo razpise in deklico prijavljajo na različna tekmovanja, s kar nekaj truda so
jo spravili tudi že na naslovnico kataloga za prodajo po pošti. Starši so bili
veseli honorarja, predvsem oče projicira uspeh družine, tudi finančni, v de-
klico. Zato so tudi finančni vložki v hčerko v relativnem smislu veliki; fo-
tografije deklice, ki v narejenih pozah povzema tip Lolite, se kopičijo in
starši so zelo ponosni nanje.
Študija primera: (samo)pornografizacija
Tudi mera ženske/dekliške spolne privlačnosti se vzpostavlja preko por-
nografskih in pornografiziranih podob v medijih (vključno z izdelki in
storitvami informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma novimi me-
diji) in v širši sferi javnega komuniciranja in popularne kulturne produkci-
je (oglaševanje, modna in glasbena industrija). (Samo)pornografizacija de-
klic kot modus sodobne seksualizacije, ki se kaže kot moda in vêdenje, je v
znanosti vrednotno ambivalenten pojem, saj poleg ponotranjenja represiv-
nih kulturnih norm vključuje moment samorefleksivnosti in tako nosi po-
men možnosti ukinjanja tradicije dekliškega romantičnega eroticizma. V
nadaljevanju preverjava to, zadnjo interpretacijo.
Za (samo)pornografizacijo v družbenih pogojih neoliberalizma je zna-
čilno, da je učinek kapitalskih trendov, ti so tudi mejniki možne avtono-
mije in samorefleksivnosti vladajoče dekliške seksualizacije. Zato tudi ni
smotrno govoriti o liberalizaciji seksualnosti v razmerjih (samo)porno-
grafizacije. Drug vidik pornografske (samo)seksualizacije deklic, ki prav
tako ne govori v prid novi dekliški avtonomiji in refleksivnosti na podro-
čju seksualnosti, je recikliranje diskriminatornih tradicionalnih spolnih
vlog v spolnosti, spričo katerih je dekliška seksualna odprtost in »aktiv-
nost« bolj stvar forme kot temeljnih sprememb na področju čustvovanja
in spolne drže. Ali, če povemo z besedami ene od respondentk v skandina-
ti oseb in morebitnim drugim škodljivim učinkom izognila kolegica M. Dobnikar v času dela z
žrtvami spolnega nasilja (osebni pogovor, junij 2010).
za nekaj let staro deklico, katere starši pripadajo nižjemu sloju. Slab eko-
nomski položaj družine je lahko prepoznaven, saj živijo v izjemno revnem
življenjskem okolju. Oba, oče in mati namenjata deklici veliko pozorno-
sti. Močno spodbujata njene talente in ji dajeta občutek, da bo ona tista, ki
bo v življenju nekaj dosegla. Kljub zgodnjim otroškim letom se deklica že
zaveda, da ima od vseh članov in članic družine v prihodnosti največ mo-
žnosti. To je razvidno iz otroško ošabnega obnašanja. Osrednjo pozornost
namenjajo deklici tudi stari starši, ki živijo v neposredni bližini. Vsi odra-
sli uživajo ob razvoju edinke pri petju in sposobnosti poziranja. Spremlja-
jo razpise in deklico prijavljajo na različna tekmovanja, s kar nekaj truda so
jo spravili tudi že na naslovnico kataloga za prodajo po pošti. Starši so bili
veseli honorarja, predvsem oče projicira uspeh družine, tudi finančni, v de-
klico. Zato so tudi finančni vložki v hčerko v relativnem smislu veliki; fo-
tografije deklice, ki v narejenih pozah povzema tip Lolite, se kopičijo in
starši so zelo ponosni nanje.
Študija primera: (samo)pornografizacija
Tudi mera ženske/dekliške spolne privlačnosti se vzpostavlja preko por-
nografskih in pornografiziranih podob v medijih (vključno z izdelki in
storitvami informacijsko-komunikacijske tehnologije oziroma novimi me-
diji) in v širši sferi javnega komuniciranja in popularne kulturne produkci-
je (oglaševanje, modna in glasbena industrija). (Samo)pornografizacija de-
klic kot modus sodobne seksualizacije, ki se kaže kot moda in vêdenje, je v
znanosti vrednotno ambivalenten pojem, saj poleg ponotranjenja represiv-
nih kulturnih norm vključuje moment samorefleksivnosti in tako nosi po-
men možnosti ukinjanja tradicije dekliškega romantičnega eroticizma. V
nadaljevanju preverjava to, zadnjo interpretacijo.
Za (samo)pornografizacijo v družbenih pogojih neoliberalizma je zna-
čilno, da je učinek kapitalskih trendov, ti so tudi mejniki možne avtono-
mije in samorefleksivnosti vladajoče dekliške seksualizacije. Zato tudi ni
smotrno govoriti o liberalizaciji seksualnosti v razmerjih (samo)porno-
grafizacije. Drug vidik pornografske (samo)seksualizacije deklic, ki prav
tako ne govori v prid novi dekliški avtonomiji in refleksivnosti na podro-
čju seksualnosti, je recikliranje diskriminatornih tradicionalnih spolnih
vlog v spolnosti, spričo katerih je dekliška seksualna odprtost in »aktiv-
nost« bolj stvar forme kot temeljnih sprememb na področju čustvovanja
in spolne drže. Ali, če povemo z besedami ene od respondentk v skandina-
ti oseb in morebitnim drugim škodljivim učinkom izognila kolegica M. Dobnikar v času dela z
žrtvami spolnega nasilja (osebni pogovor, junij 2010).
