Page 105 - Valerija Vendramin in Renata Šribar, Spoli, seksualnost in nasilje skozi nove medije, Digitalna knjižnica, Dissertationes 11
P. 105
Problematika porna in drugih konstrukcij sprege seksa in nasilja ...
Komercialna seksualizacija
V dekliškem oziroma ženskem odraščanju je vloga pornografije, porno-
grafizacije in drugih oblik seksualizacije, povezanih s trženjem, prav tako
zaznamovana z družbenimi razmerji moči. V predhodno navedenem delu
je komercialna seksualizacija tematizirana kot ambivalenten dejavnik, saj
trend nove »dekliške moči« v skladu z avtoricama A. Nayak in M. J. Ke-
hily sovpada s pornografizacijo in pornografijo oziroma ne vključuje (več)
seksualizacije kot političnega projekta (ibid.: 60). Gre za pogoje nove »sek-
sualne pogodbe« (McRobbie, v Nayak in Kehily, 2008: 68), zaradi kate-
re dekleta svoje možnosti v družbi, vključno s politizacijo, »plačujejo« s
privzemanjem zapovedi o spolno zapeljivem videzu. Odpira se vprašanje
ustreznosti izraza »pogodba«, saj ta implicira, da naj bi bila seksualnost
v pristojnosti samih deklic in deklet; samo na ta način bi jo namreč lah-
ko umestile v družbene odnose kot relativno avtonomen dejavnik. Kon-
cept seksualne pogodbe lahko spodbudi zanemarjanje temeljnega razmi-
sleka feministične teorije in klasične antropologije o vlogi norm seksualno-
sti pri oblikovanju ospoljenega sebstva/subjektivnosti v družbenih struk-
turah; ženska seksualnost je razumljena kot ena temeljnih družbenih inve-
sticij v spolno hierarhični družbeni ureditvi. Ideja o dekletih, ki se ponu-
jajo kot seksualno razpoložena/razpoložljiva v zameno za možnosti na po-
dročju izobraževanja in vstopa v javno sfero, je možna le ob nekritičnem
pojmovanju tako fenomena seksualnosti kot tudi dejanskih možnosti de-
klet v izobraževalnem sistemu in na primer na vodilnih mestih na trgu dela
ali v institucionalizirani politiki ipd. (več o zadevni kritični analizi v An-
tić, 2007: 113; Foucault, 1998: 5–6; Vendramin, 2009: 72, 77, 81, in nasl.).
Razredna razmerja v segmentu deklet
Konstrukcije dekliškega otroštva in mladosti glede na pornografizacijo
in druge oblike tržno popredmetene spolnosti se običajno analizirajo glede
na dve nosilni hipotezi. Prva izhaja iz postulata o dekletih, ki so prav »neo-
troško« poslušna (o tem piše na primer tudi V. Walkerdine, 1998: 256); so
tudi neposredno odzivna na vladajoče modele seksualizacije. Druga pred-
postavka, ki se tiče dekliške (samo)seksualizacije kot dejanja upora, izha-
ja iz prepričanja, da so v razmerjih spolnosti možne avtonomne drže, otoč-
ki seksualne svobode, ki prebijajo foucaultovski seksualni dispozitiv; gre za
predstavo o nekakšnem postmodernem samoizumljanju (angl. self-inven-
tion) na področju spolnosti.16 Problem nastane, če teza o takšni refleksiv-
16 Slednje je moč zaslediti predvsem v tu že interpretiranih pogovorih z zaposlenimi v pedagoškem
poklicu, ki spolno nasilje razumejo v interakciji med dekleti in fanti, pri čemer naj bi dekleta
Komercialna seksualizacija
V dekliškem oziroma ženskem odraščanju je vloga pornografije, porno-
grafizacije in drugih oblik seksualizacije, povezanih s trženjem, prav tako
zaznamovana z družbenimi razmerji moči. V predhodno navedenem delu
je komercialna seksualizacija tematizirana kot ambivalenten dejavnik, saj
trend nove »dekliške moči« v skladu z avtoricama A. Nayak in M. J. Ke-
hily sovpada s pornografizacijo in pornografijo oziroma ne vključuje (več)
seksualizacije kot političnega projekta (ibid.: 60). Gre za pogoje nove »sek-
sualne pogodbe« (McRobbie, v Nayak in Kehily, 2008: 68), zaradi kate-
re dekleta svoje možnosti v družbi, vključno s politizacijo, »plačujejo« s
privzemanjem zapovedi o spolno zapeljivem videzu. Odpira se vprašanje
ustreznosti izraza »pogodba«, saj ta implicira, da naj bi bila seksualnost
v pristojnosti samih deklic in deklet; samo na ta način bi jo namreč lah-
ko umestile v družbene odnose kot relativno avtonomen dejavnik. Kon-
cept seksualne pogodbe lahko spodbudi zanemarjanje temeljnega razmi-
sleka feministične teorije in klasične antropologije o vlogi norm seksualno-
sti pri oblikovanju ospoljenega sebstva/subjektivnosti v družbenih struk-
turah; ženska seksualnost je razumljena kot ena temeljnih družbenih inve-
sticij v spolno hierarhični družbeni ureditvi. Ideja o dekletih, ki se ponu-
jajo kot seksualno razpoložena/razpoložljiva v zameno za možnosti na po-
dročju izobraževanja in vstopa v javno sfero, je možna le ob nekritičnem
pojmovanju tako fenomena seksualnosti kot tudi dejanskih možnosti de-
klet v izobraževalnem sistemu in na primer na vodilnih mestih na trgu dela
ali v institucionalizirani politiki ipd. (več o zadevni kritični analizi v An-
tić, 2007: 113; Foucault, 1998: 5–6; Vendramin, 2009: 72, 77, 81, in nasl.).
Razredna razmerja v segmentu deklet
Konstrukcije dekliškega otroštva in mladosti glede na pornografizacijo
in druge oblike tržno popredmetene spolnosti se običajno analizirajo glede
na dve nosilni hipotezi. Prva izhaja iz postulata o dekletih, ki so prav »neo-
troško« poslušna (o tem piše na primer tudi V. Walkerdine, 1998: 256); so
tudi neposredno odzivna na vladajoče modele seksualizacije. Druga pred-
postavka, ki se tiče dekliške (samo)seksualizacije kot dejanja upora, izha-
ja iz prepričanja, da so v razmerjih spolnosti možne avtonomne drže, otoč-
ki seksualne svobode, ki prebijajo foucaultovski seksualni dispozitiv; gre za
predstavo o nekakšnem postmodernem samoizumljanju (angl. self-inven-
tion) na področju spolnosti.16 Problem nastane, če teza o takšni refleksiv-
16 Slednje je moč zaslediti predvsem v tu že interpretiranih pogovorih z zaposlenimi v pedagoškem
poklicu, ki spolno nasilje razumejo v interakciji med dekleti in fanti, pri čemer naj bi dekleta
