Page 94 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 94
Transumetnost
čine obstoja ali modele delovanja znotraj obstoječe stvarnosti«.11 Povedano
drugače: namesto tega, da svet poskušamo zgraditi v skladu z vnaprejšnjo
zamislijo zgodovinskega razvoja, se je treba naučiti, kako ga bolje naseliti.12
Ob tem za Bourriauda ni nič »bolj absurdnega kot trditev, da sodobna ume-
tnost ne razgrinja nikakršnega kulturnega ali političnega načrta in da njeni
subverzivni vidiki ne temeljijo na nikakršnih teoretskih tleh«.13
***
Oblast je v postmoderni dobi značilno razpršena, mobilnost kapitala
se je povečala, polje moči je postalo nomadsko, decentralizirano in dete-
ritorializirano. S prehodom od industrijske k informacijski ekonomiji pri-
haja do decentralizacije proizvodnje, v organizacijskem modelu proizvo-
dnje je tekoči trak nadomestila mreža, zapišeta Antonio Negri in Micha-
el Hardt. »Napredki v telekomunikacijah in informacijskih tehnologijah
so omogočili deteritorializacijo proizvodnje, ki je učinkovito razpršila ma-
sovne tovarne in izpraznila tovarniška mesta.«14 Ideal proizvodnje v in-
formacijskih mrežah je osvoboditev od teritorialnih omejitev. Bill Gates
vidi takšno prihodnost, »v kateri bodo mreže popolnoma premagale ovi-
re cirkulaciji in s tem omogočile nastanek idealnega kapitalizma ‚brez tre-
nja‘: ‚Informacijska avtocesta bo razširila elektronski trg in ga naredila za
poslednjega, univerzalnega posrednika.‘«15 Za proizvodnjo in oblast ima-
jo sodobne mreže pomembno vlogo, vzpostavitev nove informacijske in-
frastrukture zagotavlja pogoje in okoliščine globalne proizvodnje in vlade,
kot jih je za rimski imperij zagotavljala gradnja cest.16 Nadzor je s sodobni-
mi tehnologijami možen na oddaljenih lokacijah. Globalne mreže proizvo-
dnje so upravljane in usmerjane prek finančnih in trgovinskih dejavnosti
v nekaj ključnih mestih na svetu (npr. New York, London in Tokio), »za-
ton in razselitev industrijskih mest [je] prinesel vzpon globalnih mest, ki
so pravzaprav mesta kontrole.«17
11 Prav tam.
12 N. d., 16–17.
13 N. d., 17.
14 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, Ljubljana: Študentska založba, 2003, 242.
15 Povzeto in citirano po: n. d., 243. Citirano delo: Bill Gates, The Road Ahead, New York: Vi-
king, 1995, 158.
16 Analogijo podaja Peter Cowhey, svetovalec pri Zvezni komisiji za komunikacije. Glej: Peter
Cowhey, »Building the Global Information Highway: Tool Booths, Construction Contracts,
and Rules of the Road«, v: William Drake (ur.), The New Information Infrastructure, New York:
Twentieth Century Fund Press, 1995, 175.
17 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 244. Glej tudi: Saskia Sassen, The Global City: New
York, London, Tokyo, Princeton: Princeton University Press, 1991, 90–125.
čine obstoja ali modele delovanja znotraj obstoječe stvarnosti«.11 Povedano
drugače: namesto tega, da svet poskušamo zgraditi v skladu z vnaprejšnjo
zamislijo zgodovinskega razvoja, se je treba naučiti, kako ga bolje naseliti.12
Ob tem za Bourriauda ni nič »bolj absurdnega kot trditev, da sodobna ume-
tnost ne razgrinja nikakršnega kulturnega ali političnega načrta in da njeni
subverzivni vidiki ne temeljijo na nikakršnih teoretskih tleh«.13
***
Oblast je v postmoderni dobi značilno razpršena, mobilnost kapitala
se je povečala, polje moči je postalo nomadsko, decentralizirano in dete-
ritorializirano. S prehodom od industrijske k informacijski ekonomiji pri-
haja do decentralizacije proizvodnje, v organizacijskem modelu proizvo-
dnje je tekoči trak nadomestila mreža, zapišeta Antonio Negri in Micha-
el Hardt. »Napredki v telekomunikacijah in informacijskih tehnologijah
so omogočili deteritorializacijo proizvodnje, ki je učinkovito razpršila ma-
sovne tovarne in izpraznila tovarniška mesta.«14 Ideal proizvodnje v in-
formacijskih mrežah je osvoboditev od teritorialnih omejitev. Bill Gates
vidi takšno prihodnost, »v kateri bodo mreže popolnoma premagale ovi-
re cirkulaciji in s tem omogočile nastanek idealnega kapitalizma ‚brez tre-
nja‘: ‚Informacijska avtocesta bo razširila elektronski trg in ga naredila za
poslednjega, univerzalnega posrednika.‘«15 Za proizvodnjo in oblast ima-
jo sodobne mreže pomembno vlogo, vzpostavitev nove informacijske in-
frastrukture zagotavlja pogoje in okoliščine globalne proizvodnje in vlade,
kot jih je za rimski imperij zagotavljala gradnja cest.16 Nadzor je s sodobni-
mi tehnologijami možen na oddaljenih lokacijah. Globalne mreže proizvo-
dnje so upravljane in usmerjane prek finančnih in trgovinskih dejavnosti
v nekaj ključnih mestih na svetu (npr. New York, London in Tokio), »za-
ton in razselitev industrijskih mest [je] prinesel vzpon globalnih mest, ki
so pravzaprav mesta kontrole.«17
11 Prav tam.
12 N. d., 16–17.
13 N. d., 17.
14 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, Ljubljana: Študentska založba, 2003, 242.
15 Povzeto in citirano po: n. d., 243. Citirano delo: Bill Gates, The Road Ahead, New York: Vi-
king, 1995, 158.
16 Analogijo podaja Peter Cowhey, svetovalec pri Zvezni komisiji za komunikacije. Glej: Peter
Cowhey, »Building the Global Information Highway: Tool Booths, Construction Contracts,
and Rules of the Road«, v: William Drake (ur.), The New Information Infrastructure, New York:
Twentieth Century Fund Press, 1995, 175.
17 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 244. Glej tudi: Saskia Sassen, The Global City: New
York, London, Tokyo, Princeton: Princeton University Press, 1991, 90–125.
