Page 83 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 83
Divergence, konvergence: umetnost in/kot znanost
profiti, a je polje, v katerem si te nevariacije zadajajo specifične oblike.«36 V
znanstvenem polju kot locusu političnega boja za znanstveno dominacijo je
funkcija vsakega raziskovalca povezana z njegovo pozicijo v polju, njegovi-
mi političnimi in znanstvenimi problemi ter metodami, tako da so znan-
stvene strategije obenem politične strategije.37
Umetnost, znanost. Konvergenca: transumetnost,
transznanost
Z vzponom industrijske družbe so se utemeljevale poteze uniformizma,
homogenizacije, standardizacije in shematizacije v kulturi. Zato pa so bili
v modernosti cenjeni alternativni pristopi, ki ne ustrezajo običajnim kul-
turnim in mentalnim tirnicam – umetnost se je v tem videla kot narav-
nost reprezentančna. V sodobnosti se v raznih odtenkih še srečamo s pode-
dovanim romantičnim razumevanjem umetnosti. Še posebej v moderniz-
mu je bilo močno povezovanje umetnosti z interesom za intimno, duhovno
in sublimno, pri čemer je umetnik kot Avtor v izbran medij umetniškega
dela prenesel oziroma zakodiral sporočila (sicer nedostopna v drugih me-
dijih), ki so v takšnem semiotičnem kompleksu komunicirala s posebej za-
interesiranimi posamezniki, ki so pričakovali doživetje visoke kontempla-
cije oziroma doseganje privilegiranega stanja duhovne sublimacije, s čimer
se umetnost kaže kot »visoka« ali elitna družbena praksa, ki torej ni na-
menjena vsakomur. Prav tako ima romantične osnove razumevanje ume-
tnosti kot odporniške prakse proti dominantnim ideologijam, čeprav da-
nes ne več kot nosilke revolucionarnih sprememb. V radikalnejših različi-
cah so moderni pristopi iz teh vrst namreč nosili zahteve po totalni druž-
beni spremembi. Današnje razumevanje umetnosti kot avantgardne, ki se
kljub variacijam vendarle ohranja, se hrani tako iz zapuščine umetniških
zgodovinskih avantgard kot iz avantgardne (visoko)modernistične ume-
tnosti (pri čemer je avantgardno povezano z upiranjem kiču, kulturni in-
dustrializaciji in mehanizaciji), s katero se je nadaljevala tradicija boemov
iz devetnajstega stoletja. Modernost je cenila inovacijo – ta je lahko našla
plodna tla v gospodarstvu in je tako podpirala napredek, a tudi v umetno-
sti so se stili menjavali po načelu novosti in inovativnosti. V sodobni kul-
turi je postala cenjena praksa »naredi sam« kot princip odporništva proti
goltajoči potrošniški družbi, ne le v smislu izmika, temveč tudi zaradi do-
stopnosti (spodbuja namreč ravno pametno uporabo odsluženih ali poce-
36 Pierre Bourdieu, »The Specificity of the Scientific Field and the Social Conditions of the Prog-
ress of Reason«, 31.
37 N. d., 33.
profiti, a je polje, v katerem si te nevariacije zadajajo specifične oblike.«36 V
znanstvenem polju kot locusu političnega boja za znanstveno dominacijo je
funkcija vsakega raziskovalca povezana z njegovo pozicijo v polju, njegovi-
mi političnimi in znanstvenimi problemi ter metodami, tako da so znan-
stvene strategije obenem politične strategije.37
Umetnost, znanost. Konvergenca: transumetnost,
transznanost
Z vzponom industrijske družbe so se utemeljevale poteze uniformizma,
homogenizacije, standardizacije in shematizacije v kulturi. Zato pa so bili
v modernosti cenjeni alternativni pristopi, ki ne ustrezajo običajnim kul-
turnim in mentalnim tirnicam – umetnost se je v tem videla kot narav-
nost reprezentančna. V sodobnosti se v raznih odtenkih še srečamo s pode-
dovanim romantičnim razumevanjem umetnosti. Še posebej v moderniz-
mu je bilo močno povezovanje umetnosti z interesom za intimno, duhovno
in sublimno, pri čemer je umetnik kot Avtor v izbran medij umetniškega
dela prenesel oziroma zakodiral sporočila (sicer nedostopna v drugih me-
dijih), ki so v takšnem semiotičnem kompleksu komunicirala s posebej za-
interesiranimi posamezniki, ki so pričakovali doživetje visoke kontempla-
cije oziroma doseganje privilegiranega stanja duhovne sublimacije, s čimer
se umetnost kaže kot »visoka« ali elitna družbena praksa, ki torej ni na-
menjena vsakomur. Prav tako ima romantične osnove razumevanje ume-
tnosti kot odporniške prakse proti dominantnim ideologijam, čeprav da-
nes ne več kot nosilke revolucionarnih sprememb. V radikalnejših različi-
cah so moderni pristopi iz teh vrst namreč nosili zahteve po totalni druž-
beni spremembi. Današnje razumevanje umetnosti kot avantgardne, ki se
kljub variacijam vendarle ohranja, se hrani tako iz zapuščine umetniških
zgodovinskih avantgard kot iz avantgardne (visoko)modernistične ume-
tnosti (pri čemer je avantgardno povezano z upiranjem kiču, kulturni in-
dustrializaciji in mehanizaciji), s katero se je nadaljevala tradicija boemov
iz devetnajstega stoletja. Modernost je cenila inovacijo – ta je lahko našla
plodna tla v gospodarstvu in je tako podpirala napredek, a tudi v umetno-
sti so se stili menjavali po načelu novosti in inovativnosti. V sodobni kul-
turi je postala cenjena praksa »naredi sam« kot princip odporništva proti
goltajoči potrošniški družbi, ne le v smislu izmika, temveč tudi zaradi do-
stopnosti (spodbuja namreč ravno pametno uporabo odsluženih ali poce-
36 Pierre Bourdieu, »The Specificity of the Scientific Field and the Social Conditions of the Prog-
ress of Reason«, 31.
37 N. d., 33.
