Page 43 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 43
Odpiranje: k transumetnosti
ga čaščenja. Z rabo tehnologije lahko vsakdo opere še zadnja zrna resnice v
smrtonosnem objemu senzacije. Iluzije so vse, kar lahko film skrije. Reži-
serji Dogme sebe razumejo kot avantgardo, ki bo filme »oblekla v unifor-
mo« (z izrazi konotirajo avantgardno militantnost, kot ta izhaja iz njenih
etimoloških izvorov), in sicer ob upoštevanju niza pravil, ki so zapisana v
t. i. zaobljubi čistosti, ki sta jo podpisala glavna režiserja Dogme, Lars von
Trier in Thomas Vinterberg. Ta režiserje obvezuje k upoštevanju nekaterih
pravil snemanja, ustvarjanja filma in njegovega predstavljanja v javnosti.86
Dogma si tudi prizadeva slediti nauku strukturalistično-poststrukturali-
stične teorije o smrti avtorja, saj manifest sporoča, da je bil koncept avtorja
buržoazno romanticističen že od samega začetka in zato napačen. Želi film
postati tekst v barthesovskem smislu, odprto delo po Ecu? Medij v domi-
nantni obliki se dekonstruira, tekst se piše na novo, in sicer tako, kot ga na-
rekuje življenje, brez laži, ličil in iluzij. V tem duhu lahko razumemo tudi
nedavni vzpon dokumentarnega filma in rastoči interes za »dokumenta-
ristične« ustvarjalne pristope v sodobnem igranem filmu – z dokumenta-
rizmom se številni sodobni filmi gibljejo po nejasno definirani osi med do-
kumentiranjem stvarnosti in ustvarjalnim posredovanjem. Prav nasprotno
tendenco je opaziti v popularnem filmu, kjer zaseda pomembno mesto fan-
tastični film s svojim spektaklom, ki se z razvojem računalniških grafičnih
tehnologij le še vzpenja in kjer se ustvarjalnost meri zlasti po količini efek-
tov in številu, obsegu ter učinku predstavljenih novih tehnoloških možno-
sti – ustvarjalnost in avtentičnost torej temeljita na finančni teži projek-
ta, ki glede na višino zagotavlja sorazmerno oplajanje vloženega kapitala.
V osemdesetih letih se je ob vzponu novega dokumentarnega filma od-
prlo razmišljanje o angažiranem dokumentarnem filmu kot tisti ustvarjal-
ni obliki, ki je odporniška in ki nadaljuje poskuse spreminjanja sveta.87 In,
da, novi dokumentarni film obljublja realizacijo tistih kvalitet, ki jih zago-
varjajo semiotiki in poststrukturalisti, saj »se je v svojih ključnih potezah
konstituiral kot oblika preizpraševanja svoje reprezentacijske narave ozi-
roma ustreznosti načela ‚predstavnosti‘ za zaobjetje celovite izkušnje do-
kumentarnega filma, ko ta ne temelji več na celo(vito)sti, koherentnosti in
86 Ta so, povzemam: 1. Snemanje mora potekati na sami lokaciji. 2. Zvok ne sme biti proizveden
ločeno od podob in obratno. 3. Snemanje mora potekati s kamero iz roke. 4. Film mora biti bar-
ven. Umetna osvetlitev scene ni sprejemljiva. 5. Optična obdelava in filtri so prepovedani. 6.
Film ne sme vsebovati umetne akcije (umori, orožje ipd. se ne smejo pojaviti). 7. Časovna in ge-
ografska alienacija sta prepovedani. 8. Žanrski filmi niso sprejemljivi. 9. Filmski format je Acad-
emy 35 mm. 10. Režiser ne sme biti podpisan na film.set.htm>, 17. 11. 2009.
87 Thomas Waugh (ur.), »Show us Life«: Toward a History and Aesthetics of the Committed Do-
cumentary, Metuchen, London: Scarecrow Press, 1984.
ga čaščenja. Z rabo tehnologije lahko vsakdo opere še zadnja zrna resnice v
smrtonosnem objemu senzacije. Iluzije so vse, kar lahko film skrije. Reži-
serji Dogme sebe razumejo kot avantgardo, ki bo filme »oblekla v unifor-
mo« (z izrazi konotirajo avantgardno militantnost, kot ta izhaja iz njenih
etimoloških izvorov), in sicer ob upoštevanju niza pravil, ki so zapisana v
t. i. zaobljubi čistosti, ki sta jo podpisala glavna režiserja Dogme, Lars von
Trier in Thomas Vinterberg. Ta režiserje obvezuje k upoštevanju nekaterih
pravil snemanja, ustvarjanja filma in njegovega predstavljanja v javnosti.86
Dogma si tudi prizadeva slediti nauku strukturalistično-poststrukturali-
stične teorije o smrti avtorja, saj manifest sporoča, da je bil koncept avtorja
buržoazno romanticističen že od samega začetka in zato napačen. Želi film
postati tekst v barthesovskem smislu, odprto delo po Ecu? Medij v domi-
nantni obliki se dekonstruira, tekst se piše na novo, in sicer tako, kot ga na-
rekuje življenje, brez laži, ličil in iluzij. V tem duhu lahko razumemo tudi
nedavni vzpon dokumentarnega filma in rastoči interes za »dokumenta-
ristične« ustvarjalne pristope v sodobnem igranem filmu – z dokumenta-
rizmom se številni sodobni filmi gibljejo po nejasno definirani osi med do-
kumentiranjem stvarnosti in ustvarjalnim posredovanjem. Prav nasprotno
tendenco je opaziti v popularnem filmu, kjer zaseda pomembno mesto fan-
tastični film s svojim spektaklom, ki se z razvojem računalniških grafičnih
tehnologij le še vzpenja in kjer se ustvarjalnost meri zlasti po količini efek-
tov in številu, obsegu ter učinku predstavljenih novih tehnoloških možno-
sti – ustvarjalnost in avtentičnost torej temeljita na finančni teži projek-
ta, ki glede na višino zagotavlja sorazmerno oplajanje vloženega kapitala.
V osemdesetih letih se je ob vzponu novega dokumentarnega filma od-
prlo razmišljanje o angažiranem dokumentarnem filmu kot tisti ustvarjal-
ni obliki, ki je odporniška in ki nadaljuje poskuse spreminjanja sveta.87 In,
da, novi dokumentarni film obljublja realizacijo tistih kvalitet, ki jih zago-
varjajo semiotiki in poststrukturalisti, saj »se je v svojih ključnih potezah
konstituiral kot oblika preizpraševanja svoje reprezentacijske narave ozi-
roma ustreznosti načela ‚predstavnosti‘ za zaobjetje celovite izkušnje do-
kumentarnega filma, ko ta ne temelji več na celo(vito)sti, koherentnosti in
86 Ta so, povzemam: 1. Snemanje mora potekati na sami lokaciji. 2. Zvok ne sme biti proizveden
ločeno od podob in obratno. 3. Snemanje mora potekati s kamero iz roke. 4. Film mora biti bar-
ven. Umetna osvetlitev scene ni sprejemljiva. 5. Optična obdelava in filtri so prepovedani. 6.
Film ne sme vsebovati umetne akcije (umori, orožje ipd. se ne smejo pojaviti). 7. Časovna in ge-
ografska alienacija sta prepovedani. 8. Žanrski filmi niso sprejemljivi. 9. Filmski format je Acad-
emy 35 mm. 10. Režiser ne sme biti podpisan na film.
87 Thomas Waugh (ur.), »Show us Life«: Toward a History and Aesthetics of the Committed Do-
cumentary, Metuchen, London: Scarecrow Press, 1984.
