Page 47 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 47
Odpiranje: k transumetnosti
sodobna glasba, na primer pop glasba. Skladatelj mora imeti zelo kritičen
odnos do napak, ki se dogajajo v družbi, kritičen naj bi bil tudi do glasbe
same. Če si danes za kakšno skladbo izberem zunajmuzikalno vprašanje ali
temo, potem je ta tema navadno povezana z dogajanji ali položaji v našem
okolju. Tu gre za psihološki, sociološki, politični ali humanistični problem.
Vsekakor se nanaša na nekaj, kar je del realnosti; način, kako ravnam z glas-
benim gradivom, pa mora biti dosleden in nevljuden. To seveda pomeni, da
srečen konec ni mogoč. Lagati ne moremo več.«97 Tudi Jurij Krpan, vodja
Galerije Kapelica, umetnosti ne vidi kot razvedrilo: »Tako obiskovalec, ki
pride v Kapelico, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat, se sproščat, tem-
več pride delat. Velika večina ljudi tega ne mara. Umetnosti noče razume-
ti kot medij za proizvajanje vsebin, pomenov, vrednot, vedenja itn. Na eni
strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi na primer eko-
nomijo, ki je proizvodnja vrednosti, tako pa na tretji umetnost, ki je proi-
zvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo.«98
Prakse, ki od uporabnikov zahtevajo napor, oblikujejo specifično publi-
ko, ki se ne pusti uspavati in ki ohranja kritično gibljivost. Krpan opisuje
publiko svoje galerije, o kateri pravi: »Najbolj aktivni so tisti, ki so mental-
no in intelektualno toliko živi, da so sposobni sprejemati stalno nove stva-
ri. V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko ce-
loto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost,
celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak nov dan
se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta ume-
tnost opozarja na to, da se vse spreminja – pogoji in okoliščine naših ži-
vljenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev, česarkoli. Ne-
prestano se je potrebno spraševati, kaj je to, kako je to, zakaj je to. To pa je
delo, saj ti vzame določeno procesorsko moč, zato to ljudem ni fino. Tisti,
ki so toliko živi, ki toliko investirajo v svojo duhovno razvitost, v svojo du-
hovno, vizualno, čustveno inteligenco, morajo biti pripravljeni to početi. V
tistem trenutku, ko to nehaš početi, otopiš. Ostaneš v polju nečesa, kar je
bilo in kar je neprilagojeno novim spremembam. Tako se ljudje potem zate-
kajo v razne romanticizme in razne zacementirane predstave o nekih stva-
reh in pravzaprav ne sledijo spreminjajočemu se svetu. Na ta način potem
pride do generacijskega razcepa, ki ga vsi občutimo.«99
97 Vinko Globokar, Laboratorium, 210.
98 Jurij Krpan, »Vsak dan se rojevamo v nov svet, kar proizvaja stalno nove izzive: sodobna umet-
nost kot investicija v duhovno, vizualno in čustveno inteligenco«, v: Monitor ZSA, revija za zgo-
dovinsko, socialno in druge antropologije, 29/30, letn. 10, št. 3–4, 2008, 101.
99 Prav tam.
sodobna glasba, na primer pop glasba. Skladatelj mora imeti zelo kritičen
odnos do napak, ki se dogajajo v družbi, kritičen naj bi bil tudi do glasbe
same. Če si danes za kakšno skladbo izberem zunajmuzikalno vprašanje ali
temo, potem je ta tema navadno povezana z dogajanji ali položaji v našem
okolju. Tu gre za psihološki, sociološki, politični ali humanistični problem.
Vsekakor se nanaša na nekaj, kar je del realnosti; način, kako ravnam z glas-
benim gradivom, pa mora biti dosleden in nevljuden. To seveda pomeni, da
srečen konec ni mogoč. Lagati ne moremo več.«97 Tudi Jurij Krpan, vodja
Galerije Kapelica, umetnosti ne vidi kot razvedrilo: »Tako obiskovalec, ki
pride v Kapelico, ne pride po razvedrilo, ne pride počivat, se sproščat, tem-
več pride delat. Velika večina ljudi tega ne mara. Umetnosti noče razume-
ti kot medij za proizvajanje vsebin, pomenov, vrednot, vedenja itn. Na eni
strani imamo znanost, ki je proizvodnja vednosti, na drugi na primer eko-
nomijo, ki je proizvodnja vrednosti, tako pa na tretji umetnost, ki je proi-
zvodnja pomenov, vrednot, ki tvori pomenjanje. Za to se borimo.«98
Prakse, ki od uporabnikov zahtevajo napor, oblikujejo specifično publi-
ko, ki se ne pusti uspavati in ki ohranja kritično gibljivost. Krpan opisuje
publiko svoje galerije, o kateri pravi: »Najbolj aktivni so tisti, ki so mental-
no in intelektualno toliko živi, da so sposobni sprejemati stalno nove stva-
ri. V človeški naravi je, da poskuša vse v svojem življenju spraviti v neko ce-
loto, enost, ker ta stabilizira. Tukaj pa kažemo umetnosti, ki takšno enost,
celost poskušajo razgrajevati, razstavljati in stalno preverjati. Vsak nov dan
se rodimo v novo situacijo, v nove okoliščine, vse se razvija. Tudi ta ume-
tnost opozarja na to, da se vse spreminja – pogoji in okoliščine naših ži-
vljenj, materialnih in nematerialnih stvari, ideoloških zadev, česarkoli. Ne-
prestano se je potrebno spraševati, kaj je to, kako je to, zakaj je to. To pa je
delo, saj ti vzame določeno procesorsko moč, zato to ljudem ni fino. Tisti,
ki so toliko živi, ki toliko investirajo v svojo duhovno razvitost, v svojo du-
hovno, vizualno, čustveno inteligenco, morajo biti pripravljeni to početi. V
tistem trenutku, ko to nehaš početi, otopiš. Ostaneš v polju nečesa, kar je
bilo in kar je neprilagojeno novim spremembam. Tako se ljudje potem zate-
kajo v razne romanticizme in razne zacementirane predstave o nekih stva-
reh in pravzaprav ne sledijo spreminjajočemu se svetu. Na ta način potem
pride do generacijskega razcepa, ki ga vsi občutimo.«99
97 Vinko Globokar, Laboratorium, 210.
98 Jurij Krpan, »Vsak dan se rojevamo v nov svet, kar proizvaja stalno nove izzive: sodobna umet-
nost kot investicija v duhovno, vizualno in čustveno inteligenco«, v: Monitor ZSA, revija za zgo-
dovinsko, socialno in druge antropologije, 29/30, letn. 10, št. 3–4, 2008, 101.
99 Prav tam.
