Page 34 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 34
Transumetnost
tne noči (1977) prešla v podobo zadrogirane pop ikone, ki ne najde izhoda),
znamenitega junaštva in vselejšnje pripravljenosti na akcijo Brucea Willisa,
legendarnega filma Rocky (1976) itn. Junaki v Šundu zaigrajo vloge samih
sebe iz sveta popularne kulture (Travolta), prestavljeni so v okolja, ki pripa-
dajo preteklosti in ki so jih sami že preživeli ali pa jih niso nikoli živeli (s či-
mer segmenti pretekle kulture ostajajo ali postajajo elementi sedanje kultu-
re) – tedaj še novi, a Tarantinov ljubi obraz Ume Thurman se v odtujenem
kontekstu ne more zložiti z utrujenim, naveličanim in brezperspektivnim
Travolto (ki ga Tarantino v filmu s smrtjo odslovi iz sveta popularne kul-
ture) –, znajdejo se v vlogi, ki bi morala pripasti nekomu drugemu (Wil-
lis tako ne zmore biti Sylvester Stallone) in zato so »ključni« prizori izpu-
ščeni (prizora boksa z Willisom ne vidimo), zato pa skušajo znotraj struk-
ture v posamičnih situacijah tok dogajanja obrniti v svojo smer (Willis se
nenehno trudi, da bi zabredel v težave, ki bi omogočile razvoj akcijske kri-
minalke), spet drugič so kljub svoji ikoničnosti skrajno navadni, zmotljivi,
nerodni, kar lahko ključno vpliva na razvoj dogodka (Travolta na strani-
šču bere strip in ne opravlja vloge čuvaja) oziroma je stalno prisotno v lah-
kotnih, banalnih razgovorih, ki jih izvajajo ob »velikih« akcijah (Travolta
in Jackson se, preden izvedeta pomor, pa tudi ob njem, pogovarjata o ham-
burgerjih in kulturnih razlikah), s čimer se poudarek od akcijskih prizorov
prestavi na vsakdanjost in navadno življenje, prežeto s svetom popularne
kulture itd. Tarantinove premestitve in strukturalne igre so spretne in iz-
virne. Pomembno funkcijo imajo liki – ti so izvor dogodka ali nosilci spre-
membe v žanrski postavitvi segmenta.
Na karakterje je še posebej pozoren Jim Jarmusch. Njegovi filmi so po-
sneti po karakterjih, ki niso čisto izmišljeni, temveč so konstruirani na
osnovi igralca, ki ga bo režiser uporabil. O procesu rojevanja svojih filmov
razloži: »Namesto da bi si najprej zamislil in skiciral zgodbo, nato pa izbral
igralce zanjo, pričenjam z razmišljanjem o karakterjih, ki bi jih rad razvil, z
določenimi igralci v mislih. Imam občutek vzdušja in igralcev, za katere bi
rad pisal, in potem zberem podobnosti, ki so vezane na karakterje in vzduš-
je, ki jih imam v mislih, in na nek način pustim, da se zgodba razvije iz dru-
gih, manj specifičnih zamisli.«56 Podobno kot Globokar v glasbi skuša tudi
Jarmusch v filmih izzvati kreativnost izvajalca. Prejšnji citat je iz leta 1987,
ko je imel Jarmusch posnete le tri filme (Permanent Vacation, 1980, Stran-
ger than Paradise, 1984 in Down by Law, 1986), še očitneje pa sta po ka-
rakterjih posneta dva njegova kasnejša filma: Night on Earth (Noč na ze-
mlji, 1991) in Coffee and Cigarettes (Kava in cigarete, sestavljanka kratkih
56 Ludvig Hertzberg (ur.), Jim Jarmusch: Interviews, Jackson: University of Mississippi, 2001, 71.
tne noči (1977) prešla v podobo zadrogirane pop ikone, ki ne najde izhoda),
znamenitega junaštva in vselejšnje pripravljenosti na akcijo Brucea Willisa,
legendarnega filma Rocky (1976) itn. Junaki v Šundu zaigrajo vloge samih
sebe iz sveta popularne kulture (Travolta), prestavljeni so v okolja, ki pripa-
dajo preteklosti in ki so jih sami že preživeli ali pa jih niso nikoli živeli (s či-
mer segmenti pretekle kulture ostajajo ali postajajo elementi sedanje kultu-
re) – tedaj še novi, a Tarantinov ljubi obraz Ume Thurman se v odtujenem
kontekstu ne more zložiti z utrujenim, naveličanim in brezperspektivnim
Travolto (ki ga Tarantino v filmu s smrtjo odslovi iz sveta popularne kul-
ture) –, znajdejo se v vlogi, ki bi morala pripasti nekomu drugemu (Wil-
lis tako ne zmore biti Sylvester Stallone) in zato so »ključni« prizori izpu-
ščeni (prizora boksa z Willisom ne vidimo), zato pa skušajo znotraj struk-
ture v posamičnih situacijah tok dogajanja obrniti v svojo smer (Willis se
nenehno trudi, da bi zabredel v težave, ki bi omogočile razvoj akcijske kri-
minalke), spet drugič so kljub svoji ikoničnosti skrajno navadni, zmotljivi,
nerodni, kar lahko ključno vpliva na razvoj dogodka (Travolta na strani-
šču bere strip in ne opravlja vloge čuvaja) oziroma je stalno prisotno v lah-
kotnih, banalnih razgovorih, ki jih izvajajo ob »velikih« akcijah (Travolta
in Jackson se, preden izvedeta pomor, pa tudi ob njem, pogovarjata o ham-
burgerjih in kulturnih razlikah), s čimer se poudarek od akcijskih prizorov
prestavi na vsakdanjost in navadno življenje, prežeto s svetom popularne
kulture itd. Tarantinove premestitve in strukturalne igre so spretne in iz-
virne. Pomembno funkcijo imajo liki – ti so izvor dogodka ali nosilci spre-
membe v žanrski postavitvi segmenta.
Na karakterje je še posebej pozoren Jim Jarmusch. Njegovi filmi so po-
sneti po karakterjih, ki niso čisto izmišljeni, temveč so konstruirani na
osnovi igralca, ki ga bo režiser uporabil. O procesu rojevanja svojih filmov
razloži: »Namesto da bi si najprej zamislil in skiciral zgodbo, nato pa izbral
igralce zanjo, pričenjam z razmišljanjem o karakterjih, ki bi jih rad razvil, z
določenimi igralci v mislih. Imam občutek vzdušja in igralcev, za katere bi
rad pisal, in potem zberem podobnosti, ki so vezane na karakterje in vzduš-
je, ki jih imam v mislih, in na nek način pustim, da se zgodba razvije iz dru-
gih, manj specifičnih zamisli.«56 Podobno kot Globokar v glasbi skuša tudi
Jarmusch v filmih izzvati kreativnost izvajalca. Prejšnji citat je iz leta 1987,
ko je imel Jarmusch posnete le tri filme (Permanent Vacation, 1980, Stran-
ger than Paradise, 1984 in Down by Law, 1986), še očitneje pa sta po ka-
rakterjih posneta dva njegova kasnejša filma: Night on Earth (Noč na ze-
mlji, 1991) in Coffee and Cigarettes (Kava in cigarete, sestavljanka kratkih
56 Ludvig Hertzberg (ur.), Jim Jarmusch: Interviews, Jackson: University of Mississippi, 2001, 71.
