Page 31 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 31
Odpiranje: k transumetnosti
v umetnosti »po koncu umetnosti«, po koncu modernizma. Za aktualne
prakse, ki kažejo preseganje modernih okvirov (ne le umetnosti, umetno-
stne institucije, temveč tudi konceptov nacionalnosti, disciplinarnosti, me-
dijskosti itd.), ločevanj in kategoriziranj ter kažejo nove angažmaje, zna-
čilno sodobne, uporabljam izraz transumetnosti. Predpona trans- je tukaj
uporabljena tako v smislu preseganja določil umetnosti (kot so se ta vzpo-
stavila v modernosti), v smislu spreminjanja pojavnosti umetniških »del«,
ki so postala projekti, kar vključuje spreminjanje proizvodnih in recepcij-
skih pogojev, kot obenem v smislu premikov, gibanj in prehajanj iz ume-
tniškega v druga polja, kar postane pomembna tendenca sodobnih ume-
tniških praks.
***
Lahko rečemo, da je bil eksperiment lasten že modernističnim delom. A
eksperiment, kot se v umetnosti uporablja kasneje, je drugačen v tem, da ni
usmerjen v preizkušanje medija in tako podrejen znotrajumetniški kritiki,
temveč je v službi določenega raziskovanja (v zvezi z nekim diskurzom, psi-
hologijo likov, s filozofskim vprašanjem končnosti ipd.) in je v tem smislu
bolj notranje osmišljen. Obenem ga lahko razumemo kot nadaljevanje in
razvoj modernističnega (formalističnega) eksperimenta oziroma prej opi-
sanega odpiranja strukture dela v smeri odprtega teksta.
Globokar se zaveda tendenc k odprtosti v umetnosti (poeziji in glasbi)
in razmišlja o tem, kaj pomeni odpiranje dela in kako je to prineslo pre-
mik od umetniškega eksperimenta k sprejemniku in njegovim interpreta-
cijskim potencialom, pri tem pa je naloga ustvarjalca (skladatelja) postala
zahtevna, saj od njega terja tveganje in iznajdljivost.52 Sam je premik k po-
52 »Govorimo o 'odprtem', o tem, kar presega preproste označitve stvari. Tako meni pesnik, ki
zapisuje besede konkretno in se trudi, da bi svoje temelje vedno znova strnil pod vprašaj. Rad bi
se prebil naprej in našel druge poti, kako ravnati z besedami.
Glasbenik se že dolgo ukvarja z 'odprtim', vendar se je usmeril v obliko; izdeluje odprto ob-
liko, skrbi ga, ali se bo lahko izognil enkratnemu in strnjenemu objektu; želi se poglabljati v
neskončne premene parametričnega materiala. Približati je hotel konstitutivne fasete objek-
ta, tako da je zamenjal njihove funkcije, po ovinkih kombinatorike je lahko pomnožil še več
različic, ki jih je porajala ena sama matrica.
Zdi se, da ta formalna 'odprtost' danes ne zbuja več zanimanja, saj je omejena na tehnične in čisto
materialne premisleke. Ali torej lahko trdimo, da se je 'odprto' naselilo v 'obrnjenih' interpretac-
ijah poslušalcev, v nerazumevanju teme, ki je sprva obsegala precizno idejo? 'Odprto' je mogoče
povezano z nedojemljivim, z nezmožnostjo jasne označitve tega, kaj ti zvoki pomenijo. Nemara
je to prepad, ki zazija pred skladateljem, ko opusti svojo zunajglasbeno 'zgodbo', da bi se potopil
v svet zvoka, ko se trudi, da bi prenesel program v zvoke, pri čemer je semantična vsebina izred-
nega pomena. Na tej poti ni kažipotov, je samo praznina in popolno pomanjkanje receptov, ki bi
zagotavljali uspeh težavnih premen.
v umetnosti »po koncu umetnosti«, po koncu modernizma. Za aktualne
prakse, ki kažejo preseganje modernih okvirov (ne le umetnosti, umetno-
stne institucije, temveč tudi konceptov nacionalnosti, disciplinarnosti, me-
dijskosti itd.), ločevanj in kategoriziranj ter kažejo nove angažmaje, zna-
čilno sodobne, uporabljam izraz transumetnosti. Predpona trans- je tukaj
uporabljena tako v smislu preseganja določil umetnosti (kot so se ta vzpo-
stavila v modernosti), v smislu spreminjanja pojavnosti umetniških »del«,
ki so postala projekti, kar vključuje spreminjanje proizvodnih in recepcij-
skih pogojev, kot obenem v smislu premikov, gibanj in prehajanj iz ume-
tniškega v druga polja, kar postane pomembna tendenca sodobnih ume-
tniških praks.
***
Lahko rečemo, da je bil eksperiment lasten že modernističnim delom. A
eksperiment, kot se v umetnosti uporablja kasneje, je drugačen v tem, da ni
usmerjen v preizkušanje medija in tako podrejen znotrajumetniški kritiki,
temveč je v službi določenega raziskovanja (v zvezi z nekim diskurzom, psi-
hologijo likov, s filozofskim vprašanjem končnosti ipd.) in je v tem smislu
bolj notranje osmišljen. Obenem ga lahko razumemo kot nadaljevanje in
razvoj modernističnega (formalističnega) eksperimenta oziroma prej opi-
sanega odpiranja strukture dela v smeri odprtega teksta.
Globokar se zaveda tendenc k odprtosti v umetnosti (poeziji in glasbi)
in razmišlja o tem, kaj pomeni odpiranje dela in kako je to prineslo pre-
mik od umetniškega eksperimenta k sprejemniku in njegovim interpreta-
cijskim potencialom, pri tem pa je naloga ustvarjalca (skladatelja) postala
zahtevna, saj od njega terja tveganje in iznajdljivost.52 Sam je premik k po-
52 »Govorimo o 'odprtem', o tem, kar presega preproste označitve stvari. Tako meni pesnik, ki
zapisuje besede konkretno in se trudi, da bi svoje temelje vedno znova strnil pod vprašaj. Rad bi
se prebil naprej in našel druge poti, kako ravnati z besedami.
Glasbenik se že dolgo ukvarja z 'odprtim', vendar se je usmeril v obliko; izdeluje odprto ob-
liko, skrbi ga, ali se bo lahko izognil enkratnemu in strnjenemu objektu; želi se poglabljati v
neskončne premene parametričnega materiala. Približati je hotel konstitutivne fasete objek-
ta, tako da je zamenjal njihove funkcije, po ovinkih kombinatorike je lahko pomnožil še več
različic, ki jih je porajala ena sama matrica.
Zdi se, da ta formalna 'odprtost' danes ne zbuja več zanimanja, saj je omejena na tehnične in čisto
materialne premisleke. Ali torej lahko trdimo, da se je 'odprto' naselilo v 'obrnjenih' interpretac-
ijah poslušalcev, v nerazumevanju teme, ki je sprva obsegala precizno idejo? 'Odprto' je mogoče
povezano z nedojemljivim, z nezmožnostjo jasne označitve tega, kaj ti zvoki pomenijo. Nemara
je to prepad, ki zazija pred skladateljem, ko opusti svojo zunajglasbeno 'zgodbo', da bi se potopil
v svet zvoka, ko se trudi, da bi prenesel program v zvoke, pri čemer je semantična vsebina izred-
nega pomena. Na tej poti ni kažipotov, je samo praznina in popolno pomanjkanje receptov, ki bi
zagotavljali uspeh težavnih premen.
