Page 27 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 27
Odpiranje: k transumetnosti
***
Gledano z makro perspektive, gre obrat od modernosti k postmoderno-
sti razumeti tudi kot premik od industrializacije k informatizaciji – ta pa
je obenem zaznamovan s premikom od fordizma k postfordizmu, ki kaže
na premik od proizvodnje k potrošnji oziroma recepciji. Če sta bila za in-
dustrijsko paradigmo osrednjega pomena proces proizvodnje in proizvod,
blago, zdaj materialni izid, izdelek, delo postane drugotnega pomena. V ra-
znoterih družbenih poljih, od ekonomije do filozofije, v naravoslovju, teh-
nologiji ter kulturi in umetnosti postane pomembnejši celoten proces in z
njim končna točka procesa. To kaže na menjavo paradigme od proizvoda,
izdelka, artefakta, blaga k procesu, nato pa h gledalcu, bralcu, v končnem
smislu uporabniku. Namesto sheme s točko proizvodnje, z oddajnikom
na eni strani in odjemalcem (konzumentom), pasivnim sprejemnikom na
drugi strani, je v sodobni kulturi pomemben proces komunikacije, dejstvo
diskurza, recipročna komunikacija. V skladu s tem narašča težnja k inte-
raktivnosti, saj živimo v »družbi posplošene komunikacije«, kot se izra-
zi Gianni Vattimo.35 Ne nazadnje je glasnik te kulture računalniški model
z odzivniškimi sistemi mreženja in s paradigmo uporabnika. Tudi mno-
žični mediji so od svoje sprva predvsem distributivne moderne vloge prešli
na komunikacijsko paradigmo. Tako je vsak sprejemnik pri sodobnih ele-
ktronskih medijih tudi potencialni oddajnik oziroma vsak uporabnik po-
tencialni distributer.
***
Po mnenju Leva Manovicha naj bi bila za informacijsko družbo značil-
na »infoestetika«, medtem ko je bila za moderniste in industrijsko družbo
značilna »estetika novega«.36 Od paradigme »novih medijev« smo prešli
na računalniško logiko delovanja, ki prinaša povišano stopnjo interaktiv-
nosti. Jos de Mul poudarja pomen podatkovnega manipuliranja v sodob-
ni umetnosti in skrajno stopnjo interaktivnosti, ki jo danes zasledimo pri
njej.37 Na ta način se kvaliteta umetniškega dela zdaj po njegovem lahko
meri glede na stopnjo, do katere je umetniško delo odprto za manipulaci-
jo. Manovich poudarja pomen interakcije v sodobnem svetu umetnosti in
oblikovanja – interakcija se zdaj pojavlja kot estetski dogodek. Tako obli-
35 Gianni Vattimo, The Transparent Society, Cambridge: Polity Press, 1992, 1.
36 Lev Manovich, Info-Aesthetics, book in progress,
37 Jos de Mul, »The Work of Art in the Age of Digital Reproduction«, XVII. mednarodni kon-
gres za estetiko. Aesthetics Bridging Cultures (panel Digital Arts and Digital Aesthetics), Ankara,
2007., 17. 12. 2009.
***
Gledano z makro perspektive, gre obrat od modernosti k postmoderno-
sti razumeti tudi kot premik od industrializacije k informatizaciji – ta pa
je obenem zaznamovan s premikom od fordizma k postfordizmu, ki kaže
na premik od proizvodnje k potrošnji oziroma recepciji. Če sta bila za in-
dustrijsko paradigmo osrednjega pomena proces proizvodnje in proizvod,
blago, zdaj materialni izid, izdelek, delo postane drugotnega pomena. V ra-
znoterih družbenih poljih, od ekonomije do filozofije, v naravoslovju, teh-
nologiji ter kulturi in umetnosti postane pomembnejši celoten proces in z
njim končna točka procesa. To kaže na menjavo paradigme od proizvoda,
izdelka, artefakta, blaga k procesu, nato pa h gledalcu, bralcu, v končnem
smislu uporabniku. Namesto sheme s točko proizvodnje, z oddajnikom
na eni strani in odjemalcem (konzumentom), pasivnim sprejemnikom na
drugi strani, je v sodobni kulturi pomemben proces komunikacije, dejstvo
diskurza, recipročna komunikacija. V skladu s tem narašča težnja k inte-
raktivnosti, saj živimo v »družbi posplošene komunikacije«, kot se izra-
zi Gianni Vattimo.35 Ne nazadnje je glasnik te kulture računalniški model
z odzivniškimi sistemi mreženja in s paradigmo uporabnika. Tudi mno-
žični mediji so od svoje sprva predvsem distributivne moderne vloge prešli
na komunikacijsko paradigmo. Tako je vsak sprejemnik pri sodobnih ele-
ktronskih medijih tudi potencialni oddajnik oziroma vsak uporabnik po-
tencialni distributer.
***
Po mnenju Leva Manovicha naj bi bila za informacijsko družbo značil-
na »infoestetika«, medtem ko je bila za moderniste in industrijsko družbo
značilna »estetika novega«.36 Od paradigme »novih medijev« smo prešli
na računalniško logiko delovanja, ki prinaša povišano stopnjo interaktiv-
nosti. Jos de Mul poudarja pomen podatkovnega manipuliranja v sodob-
ni umetnosti in skrajno stopnjo interaktivnosti, ki jo danes zasledimo pri
njej.37 Na ta način se kvaliteta umetniškega dela zdaj po njegovem lahko
meri glede na stopnjo, do katere je umetniško delo odprto za manipulaci-
jo. Manovich poudarja pomen interakcije v sodobnem svetu umetnosti in
oblikovanja – interakcija se zdaj pojavlja kot estetski dogodek. Tako obli-
35 Gianni Vattimo, The Transparent Society, Cambridge: Polity Press, 1992, 1.
36 Lev Manovich, Info-Aesthetics, book in progress,
37 Jos de Mul, »The Work of Art in the Age of Digital Reproduction«, XVII. mednarodni kon-
gres za estetiko. Aesthetics Bridging Cultures (panel Digital Arts and Digital Aesthetics), Ankara,
2007.
