Page 24 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 24
Transumetnost
Informacijska teorija skuša računati kvantiteto informacij v nekem spo-
ročilu, informacija je pri tem dodatna kvantiteta, nekaj, kar je dodano
temu, kar že poznamo.20 Za Norberta Wienerja, ki se je naslanjal na infor-
macijsko teorijo za raziskovanje kibernetike, sta pomen sporočila in infor-
macija, ki ga nosi, sinonima, ki sta strogo povezana z idejo reda in verjetno-
sti ter sta nasprotna ideji entropije in nereda.21 Če je pomen sporočila od-
visen od organizacije glede na določene zakone verjetnosti, potem je ne-red
stalna grožnja samemu sporočilu in entropija je njegovo merilo. Še druga-
če, informacija, ki jo nosi sporočilo, je negativno svoje entropije.22 Termin
entropija se v informacijski teoriji pogosto uporablja, saj se ta teorija ukvar-
ja z odnosi med vzroki in posledicami v sistemu, kjer so zanimivi tudi ne-
povratni procesi. Za Eca to ni presenetljivo, kajti »meriti kvantiteto infor-
macije ne pomeni drugega kot meriti stopnje reda in nereda v organizaciji
danega sporočila.«23 V svoji analizi komunikacije informacijska teorija ra-
zume sporočilo kot organiziran sistem, ki mu vladajo določeni zakoni ver-
jetnosti, ki pa so pogosto zmoteni z določeno količino nereda, z določenim
porastom entropije, tj. s hrupom. Moje sporočilo bo moralo preseči dolo-
čeno število ovir, preden doseže cilj – v informacijski teoriji se te ovire ra-
zumejo kot hrup.24
Za Eca umetniške forme v svoji strukturiranosti v vsakem času »odražajo
način, v katerem znanost oziroma sodobna kultura vidi resničnost.«25 Sim-
bolisti tako predstavljajo kulturno stremljenje k temu, da se razkrijejo novi
pogledi, perspektive. Mallarmé v enem svojih projektov za večdimenzional-
no, dekonstruktibilno knjigo predvidi lomljenje prvotnih enot v sekcije, ki
so lahko reformulirane in ki bi izražale nove perspektive s tem, da so lahko
dekonstruirane v ustrezne manjše enote, ki bi bile celo mobilne in skrčljive.
Po Ecovem mnenju ta projekt očitno odraža univerzum, kot si ga zamišljajo
moderni, neevklidski geometri.26 Primer dela, ki ponuja »polje možnosti«
(npr. glasbeno delo: Pousseur), vključuje koncept polja, ki ga pričnejo upora-
bljati fiziki, da z njim prevrednotijo enosmerni sistem s klasičnim odnosom
med vzrokom in posledico – zdaj prihaja do kompleksne medigre gibljivih
sil, konfiguriranja možnih dogodkov, popolne dinamike strukture.27 Kon-
20 N. d., 45.
21 Wiener po Ecu, n. d., 52.
22 Norbert Wiener, The Human Use of Human Beings, Boston: Houghton Mifflin, 1950, 31.
23 Umberto Eco, The Open Work, 49.
24 N. d., 50–51.
25 N. d., 13.
26 N. d., 14.
27 Prav tam.
Informacijska teorija skuša računati kvantiteto informacij v nekem spo-
ročilu, informacija je pri tem dodatna kvantiteta, nekaj, kar je dodano
temu, kar že poznamo.20 Za Norberta Wienerja, ki se je naslanjal na infor-
macijsko teorijo za raziskovanje kibernetike, sta pomen sporočila in infor-
macija, ki ga nosi, sinonima, ki sta strogo povezana z idejo reda in verjetno-
sti ter sta nasprotna ideji entropije in nereda.21 Če je pomen sporočila od-
visen od organizacije glede na določene zakone verjetnosti, potem je ne-red
stalna grožnja samemu sporočilu in entropija je njegovo merilo. Še druga-
če, informacija, ki jo nosi sporočilo, je negativno svoje entropije.22 Termin
entropija se v informacijski teoriji pogosto uporablja, saj se ta teorija ukvar-
ja z odnosi med vzroki in posledicami v sistemu, kjer so zanimivi tudi ne-
povratni procesi. Za Eca to ni presenetljivo, kajti »meriti kvantiteto infor-
macije ne pomeni drugega kot meriti stopnje reda in nereda v organizaciji
danega sporočila.«23 V svoji analizi komunikacije informacijska teorija ra-
zume sporočilo kot organiziran sistem, ki mu vladajo določeni zakoni ver-
jetnosti, ki pa so pogosto zmoteni z določeno količino nereda, z določenim
porastom entropije, tj. s hrupom. Moje sporočilo bo moralo preseči dolo-
čeno število ovir, preden doseže cilj – v informacijski teoriji se te ovire ra-
zumejo kot hrup.24
Za Eca umetniške forme v svoji strukturiranosti v vsakem času »odražajo
način, v katerem znanost oziroma sodobna kultura vidi resničnost.«25 Sim-
bolisti tako predstavljajo kulturno stremljenje k temu, da se razkrijejo novi
pogledi, perspektive. Mallarmé v enem svojih projektov za večdimenzional-
no, dekonstruktibilno knjigo predvidi lomljenje prvotnih enot v sekcije, ki
so lahko reformulirane in ki bi izražale nove perspektive s tem, da so lahko
dekonstruirane v ustrezne manjše enote, ki bi bile celo mobilne in skrčljive.
Po Ecovem mnenju ta projekt očitno odraža univerzum, kot si ga zamišljajo
moderni, neevklidski geometri.26 Primer dela, ki ponuja »polje možnosti«
(npr. glasbeno delo: Pousseur), vključuje koncept polja, ki ga pričnejo upora-
bljati fiziki, da z njim prevrednotijo enosmerni sistem s klasičnim odnosom
med vzrokom in posledico – zdaj prihaja do kompleksne medigre gibljivih
sil, konfiguriranja možnih dogodkov, popolne dinamike strukture.27 Kon-
20 N. d., 45.
21 Wiener po Ecu, n. d., 52.
22 Norbert Wiener, The Human Use of Human Beings, Boston: Houghton Mifflin, 1950, 31.
23 Umberto Eco, The Open Work, 49.
24 N. d., 50–51.
25 N. d., 13.
26 N. d., 14.
27 Prav tam.
