Page 100 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 100
Transumetnost
lar, Signal-Sever!) pomembna referenčna figura Nikola Tesla, pa so referi-
rane zamisli tega znanstvenika za sodobnike prej vizionarske kot utopične.
Tesla, ki je prvi propagiral zamisel o globalnem brezžičnem oddajanju/ko-
municiranju, se je od leta 1900 v Wardenclyffu na Long Islandu osredoto-
čal na t. i. »svetovni sistem«, ki vključuje radijsko-energetski oddajnik za
ves svet (tega je Tesla istega leta tudi dejansko pričel graditi). Svetovni sis-
tem po Tesli omogoča hiter in natančen brezžični prenos vsakršnih signa-
lov v kateri koli del sveta in lahko izkoristi vse obstoječe telegrafske in te-
lefonske sisteme. Tesla dejansko razmišlja o vzpostavitvi takšnega miceli-
ja, v katerem lahko vsak telefonski naročnik vzpostavi povezavo s komer-
koli na Zemlji. »Vprašanje oddaljenosti bo v prihodnosti brez pomena,«
meni Tesla.32 Telegrafija se bo po njegovem mnenju izkazala za učinkovi-
to v prosvetljevanju množic, predvsem v še neciviliziranih deželah in nedo-
stopnih regijah. Takšen sistem temelji na več postajah, ki so vse sposobne
prenašati individualizirane signale po vsem svetu. Leta 1904 je Tesla zapi-
sal: »S preprostim in poceni aparatom, ki ga nosiš v žepu in ga lahko upo-
rabiš kjer koli na kopnem ali morju, posnameš svetovne novice in sprejemaš
samo tebi namenjena sporočila. Tako se bo vsa Zemlja spremenila v velike
možgane, katerih vsak del je sposoben odzivanja.«33
Sodobna družba je družba komunikacije – to lahko rečemo precej na
splošno. Številne telekomunikacijske tehnologije, vodilo stalnega potova-
nja oziroma nomadstva sodobnega posameznika, meddržavno sodelovanje
ipd. spodbujajo način globalnega mreženja prebivalstva, kar je povezano z
globalnim pretokom kapitala in ideologije. Sodobna globalna komunika-
cija in oblike medijske komunikacije so že in še bodo v kratkem zagotovo
eden od najbolj premišljevanih problemov. Vsekakor pa že v tem trenut-
ku vemo, da vendarle ne gre za enostaven proces globalnega komunicira-
nja vseh z vsemi, ki bi dejansko uresničeval želeno demokracijo na globalni
ravni. Ena izmed težav, ki jo vidi John D. H. Downing, je na primer pove-
zana z dejstvom, da ljudje na svetu govorijo različne jezike.34 Ob posredova-
32 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepci-
je avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 257, iz: John O'Neill, Tesla.
Die Biographie des genialen Erfinders Nikola Tesla aus der Sicht eines Zeitgenosser, Frankfurt na
Majni, 1997, 260. Glej tudi:,
4. 4. 2009.
33 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepci-
je avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 258; Dieter Daniels, Kunst als
Sendung. Von Telegrafie zum Internet, München: C. H. Beck Verlag, 2002, 101.
34 John D. H. Downing, »Social Movement Media and Democracy: Achievements and Issues«,
v: Mojca Pajnik, John D. H. Downing (ur.), Alternative Media and the Politics of Resistance, Lju-
bljana: Mirovni inštitut, 2008, 53.
lar, Signal-Sever!) pomembna referenčna figura Nikola Tesla, pa so referi-
rane zamisli tega znanstvenika za sodobnike prej vizionarske kot utopične.
Tesla, ki je prvi propagiral zamisel o globalnem brezžičnem oddajanju/ko-
municiranju, se je od leta 1900 v Wardenclyffu na Long Islandu osredoto-
čal na t. i. »svetovni sistem«, ki vključuje radijsko-energetski oddajnik za
ves svet (tega je Tesla istega leta tudi dejansko pričel graditi). Svetovni sis-
tem po Tesli omogoča hiter in natančen brezžični prenos vsakršnih signa-
lov v kateri koli del sveta in lahko izkoristi vse obstoječe telegrafske in te-
lefonske sisteme. Tesla dejansko razmišlja o vzpostavitvi takšnega miceli-
ja, v katerem lahko vsak telefonski naročnik vzpostavi povezavo s komer-
koli na Zemlji. »Vprašanje oddaljenosti bo v prihodnosti brez pomena,«
meni Tesla.32 Telegrafija se bo po njegovem mnenju izkazala za učinkovi-
to v prosvetljevanju množic, predvsem v še neciviliziranih deželah in nedo-
stopnih regijah. Takšen sistem temelji na več postajah, ki so vse sposobne
prenašati individualizirane signale po vsem svetu. Leta 1904 je Tesla zapi-
sal: »S preprostim in poceni aparatom, ki ga nosiš v žepu in ga lahko upo-
rabiš kjer koli na kopnem ali morju, posnameš svetovne novice in sprejemaš
samo tebi namenjena sporočila. Tako se bo vsa Zemlja spremenila v velike
možgane, katerih vsak del je sposoben odzivanja.«33
Sodobna družba je družba komunikacije – to lahko rečemo precej na
splošno. Številne telekomunikacijske tehnologije, vodilo stalnega potova-
nja oziroma nomadstva sodobnega posameznika, meddržavno sodelovanje
ipd. spodbujajo način globalnega mreženja prebivalstva, kar je povezano z
globalnim pretokom kapitala in ideologije. Sodobna globalna komunika-
cija in oblike medijske komunikacije so že in še bodo v kratkem zagotovo
eden od najbolj premišljevanih problemov. Vsekakor pa že v tem trenut-
ku vemo, da vendarle ne gre za enostaven proces globalnega komunicira-
nja vseh z vsemi, ki bi dejansko uresničeval želeno demokracijo na globalni
ravni. Ena izmed težav, ki jo vidi John D. H. Downing, je na primer pove-
zana z dejstvom, da ljudje na svetu govorijo različne jezike.34 Ob posredova-
32 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepci-
je avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 257, iz: John O'Neill, Tesla.
Die Biographie des genialen Erfinders Nikola Tesla aus der Sicht eines Zeitgenosser, Frankfurt na
Majni, 1997, 260. Glej tudi:
4. 4. 2009.
33 Navedeno po: Inke Arns, Avantgarda v vzvratnem ogledalu: sprememba paradigem recepci-
je avantgarde v (nekdanji) Jugoslaviji in Rusiji od 80. let do danes, 258; Dieter Daniels, Kunst als
Sendung. Von Telegrafie zum Internet, München: C. H. Beck Verlag, 2002, 101.
34 John D. H. Downing, »Social Movement Media and Democracy: Achievements and Issues«,
v: Mojca Pajnik, John D. H. Downing (ur.), Alternative Media and the Politics of Resistance, Lju-
bljana: Mirovni inštitut, 2008, 53.
