Page 103 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 103
Ne plavati s tokom: sodobne taktike odporništva
drugi strani pa je ta moč razvila »velikanske nadzorne sisteme, ki spremlja-
jo in nadzorujejo komunikacijske kanale ter tako prihajajo do ključnih in-
formacij, ki jih potem porabijo pri razvoju strategij.«43 Igor Zabel Peljha-
novo delo povezuje z vojaškimi strategijami oziroma vidi v njem dva ključ-
na koncepta: umetnost in vojno, pri čemer se »besedica umetnost ne more
nanašati le na vojaške spretnosti in umetelnost, temveč nujno odpira tudi
vprašanja o vlogi umetnosti v `globalnem vojskovanju` in o možnostih, ki
jih ponuja strateško delujočemu posamezniku.«44 Zato se Peljhan po nje-
govem sprašuje o možnostih učinkovitega sistema upora proti prej omenje-
ni moči in njenim manipulacijam. Sam Peljhan ob projektu Trust-System
15 (1999) pravi: »Moje delo govori o umetnosti vojne, tj. o prisvojitvi ne-
katerih sistemov moči in nadzora ter njihovi redefiniciji in uporabi za ci-
vilne namene.«45 Zabel v Peljhanovem »gledališču upora«, kot ga imenu-
je, prepoznava »tri temeljne cilje, ki so vsi povezani z idejo opozarjanja na
(družbeno) nevidno ali spregledano. Prvi cilj je opozoriti občinstvo na svo-
jevrstno strukturo sodobnega sveta in na antagonistična družbena razmer-
ja (`globalno vojskovanje`), ki to strukturo določajo. Drugi cilj je doseči pri
občinstvu zavest o možnostih, ki jih ponuja prav tehnologija, ki jo moč iz-
rablja za represijo, nevtralizacijo in nadzor. /…/ Tretji cilj je predložiti de-
janske, razvite modele strateškega ravnanja in upora.«46
V tem smislu, sklepa Zabel, se v Peljhanovi pobudi za vzpostavitev av-
tonomnega, neodvisnega in kodiranega komunikacijskega sistema (INSU-
LAR Technologies) udeleženec v takšni informacijski mreži ne znajde v izo-
laciji, saj sam ni le pasivni sprejemnik programa, ki ga oddajajo drugi, tem-
več aktivno uporablja komunikacijski teritorij za povezovanje z drugimi,
podobno osamljenimi enotami.47
Marko Peljhan že od leta 1999 razvija avtonomni komunikacijski sis-
tem INSULAR48 Technologies (leta 2008 je bil predstavljen na festivalu Ars
Electronica). Zamišljen je kot svetovno dostopno, decentralizirano radij-
sko omrežje za prenos podatkov v visokofrekvenčnem pasu (1 MHz do 30
MHz) z uporabo HF komunikacijskih zmožnosti in načinov. Sistem naj
bi zagotovil zanesljivo komunikacijo med neodvisnimi družbenimi in kul-
43 Igor Zabel, »Gledališče upora Marka Peljhana«, v: Maska, letn. XVII, št. 74–75, 2002, 30.
44 Prav tam.
45 Eda Čufer, »Pogovor z Markom Peljhanom«, v: Svet umetnosti. Tečaj za kustose sodobne ume-
tnosti 1999: Geopolitika in umetnost, Ljubljana: OSI, SCCA, 1999, 69.
46 Igor Zabel, »Gledališče upora Marka Peljhana«, 32.
47 Prav tam.
48 INSULAR v angleščini pomeni The International Networking System for Unified Long-dis-
tance Advanced Radio.
drugi strani pa je ta moč razvila »velikanske nadzorne sisteme, ki spremlja-
jo in nadzorujejo komunikacijske kanale ter tako prihajajo do ključnih in-
formacij, ki jih potem porabijo pri razvoju strategij.«43 Igor Zabel Peljha-
novo delo povezuje z vojaškimi strategijami oziroma vidi v njem dva ključ-
na koncepta: umetnost in vojno, pri čemer se »besedica umetnost ne more
nanašati le na vojaške spretnosti in umetelnost, temveč nujno odpira tudi
vprašanja o vlogi umetnosti v `globalnem vojskovanju` in o možnostih, ki
jih ponuja strateško delujočemu posamezniku.«44 Zato se Peljhan po nje-
govem sprašuje o možnostih učinkovitega sistema upora proti prej omenje-
ni moči in njenim manipulacijam. Sam Peljhan ob projektu Trust-System
15 (1999) pravi: »Moje delo govori o umetnosti vojne, tj. o prisvojitvi ne-
katerih sistemov moči in nadzora ter njihovi redefiniciji in uporabi za ci-
vilne namene.«45 Zabel v Peljhanovem »gledališču upora«, kot ga imenu-
je, prepoznava »tri temeljne cilje, ki so vsi povezani z idejo opozarjanja na
(družbeno) nevidno ali spregledano. Prvi cilj je opozoriti občinstvo na svo-
jevrstno strukturo sodobnega sveta in na antagonistična družbena razmer-
ja (`globalno vojskovanje`), ki to strukturo določajo. Drugi cilj je doseči pri
občinstvu zavest o možnostih, ki jih ponuja prav tehnologija, ki jo moč iz-
rablja za represijo, nevtralizacijo in nadzor. /…/ Tretji cilj je predložiti de-
janske, razvite modele strateškega ravnanja in upora.«46
V tem smislu, sklepa Zabel, se v Peljhanovi pobudi za vzpostavitev av-
tonomnega, neodvisnega in kodiranega komunikacijskega sistema (INSU-
LAR Technologies) udeleženec v takšni informacijski mreži ne znajde v izo-
laciji, saj sam ni le pasivni sprejemnik programa, ki ga oddajajo drugi, tem-
več aktivno uporablja komunikacijski teritorij za povezovanje z drugimi,
podobno osamljenimi enotami.47
Marko Peljhan že od leta 1999 razvija avtonomni komunikacijski sis-
tem INSULAR48 Technologies (leta 2008 je bil predstavljen na festivalu Ars
Electronica). Zamišljen je kot svetovno dostopno, decentralizirano radij-
sko omrežje za prenos podatkov v visokofrekvenčnem pasu (1 MHz do 30
MHz) z uporabo HF komunikacijskih zmožnosti in načinov. Sistem naj
bi zagotovil zanesljivo komunikacijo med neodvisnimi družbenimi in kul-
43 Igor Zabel, »Gledališče upora Marka Peljhana«, v: Maska, letn. XVII, št. 74–75, 2002, 30.
44 Prav tam.
45 Eda Čufer, »Pogovor z Markom Peljhanom«, v: Svet umetnosti. Tečaj za kustose sodobne ume-
tnosti 1999: Geopolitika in umetnost, Ljubljana: OSI, SCCA, 1999, 69.
46 Igor Zabel, »Gledališče upora Marka Peljhana«, 32.
47 Prav tam.
48 INSULAR v angleščini pomeni The International Networking System for Unified Long-dis-
tance Advanced Radio.
