Page 104 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 104
Transumetnost
turnimi praksami, vključno s taktičnomedijskimi iniciativami, ter med ne-
vladnimi organizacijami ter posamezniki, ki zaradi delovanja v odmaknje-
nih predelih sveta komunicirajo omejeno ali sploh ne oziroma se povezuje-
jo na nevaren način. INSULAR Technologies naj bi služil tudi kot podpor-
ni sistem – v sili je zmožen nadomestiti obstoječa komercialna in državno
nadzorovana omrežja in telekomunikacijske infrastrukture.49
Mreženje je v sodobnem času ena od vodilnih premis postmoderne glo-
balne družbe. A po Lovinkovem mnenju »[p]ropagandnost mreženja kaže
na konceptualno krizo sodelovanja«.50 Globalna informacijska infrastruk-
tura je za Negrija in Hardta kombinacija demokratičnega in oligopolistične-
ga mehanizma. Prvi ustreza modelu micelija (kot ga opisujeta Deleuze in Gu-
attari) in drugi oddajniškim sistemom. Primer demokratične mrežne struk-
ture je internet, ki se je pričel kot projekt DARPA (ameriška Defense Advan-
ced Research Projects Agency) po izvirnem motivu zoperstavitve vojaškemu
napadu. »Ker nima središča in ker lahko skoraj vsak del deluje kot avtono-
mna celota, mreža kljub uničenju enega od njenih delov še naprej deluje.«51
Mreža obenem garantira občo kontrolo, saj »vedno deluje in /…/ ne more de-
lovati proti tistim, ki so na oblasti«.52 Izvajanje dominacije se oblikuje sko-
zi komunikacijske mreže.53 Lovink podobno zapiše, da so »omrežja postala
prevladujoči model izvajanja moči«.54 Gilles Deleuze in Félix Guattari ugo-
tovita: »Ne manjka nam komunikacije, ravno nasprotno, imamo je preveč.
Manjka nam ustvarjanja. Manjka nam upiranja sedanjosti.«55
Globalni imperij in izmik: deteritorializacija,
transnacionalnost
Zaradi nezaslišane moči Imperija se Negri in Hardt sprašujeta o možno-
stih upora, o moči »avtonomne gradnje protiimperija, alternativne politič-
ne organizacije globalnih tokov in menjav.«56 Težava po njunem mnenju
tiči v tem, da je danes sovražnika, proti kateremu se upreti, težko določiti,57
saj se dominacija in izkoriščanje dogajata v splošnem nekraju, sta brezoblič-
49 Inke Arns, »Marko Peljhan: Insular Technologies«, v: Jurij Krpan, Sandra Sajovic (ur.),
Ecology of Techno Mind. Ars Electronica 2008. Featured Art Scene: Kapelica Gallery, Ljubljana:
Galerija Kapelica, Zavod K6/4, 2008, 31.
50 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, 49.
51 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 245.
52 N. d., 261.
53 N. d., 178.
54 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, 50.
55 Navedeno po: Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 314.
56 N. d., 12.
57 N. d., 177.
turnimi praksami, vključno s taktičnomedijskimi iniciativami, ter med ne-
vladnimi organizacijami ter posamezniki, ki zaradi delovanja v odmaknje-
nih predelih sveta komunicirajo omejeno ali sploh ne oziroma se povezuje-
jo na nevaren način. INSULAR Technologies naj bi služil tudi kot podpor-
ni sistem – v sili je zmožen nadomestiti obstoječa komercialna in državno
nadzorovana omrežja in telekomunikacijske infrastrukture.49
Mreženje je v sodobnem času ena od vodilnih premis postmoderne glo-
balne družbe. A po Lovinkovem mnenju »[p]ropagandnost mreženja kaže
na konceptualno krizo sodelovanja«.50 Globalna informacijska infrastruk-
tura je za Negrija in Hardta kombinacija demokratičnega in oligopolistične-
ga mehanizma. Prvi ustreza modelu micelija (kot ga opisujeta Deleuze in Gu-
attari) in drugi oddajniškim sistemom. Primer demokratične mrežne struk-
ture je internet, ki se je pričel kot projekt DARPA (ameriška Defense Advan-
ced Research Projects Agency) po izvirnem motivu zoperstavitve vojaškemu
napadu. »Ker nima središča in ker lahko skoraj vsak del deluje kot avtono-
mna celota, mreža kljub uničenju enega od njenih delov še naprej deluje.«51
Mreža obenem garantira občo kontrolo, saj »vedno deluje in /…/ ne more de-
lovati proti tistim, ki so na oblasti«.52 Izvajanje dominacije se oblikuje sko-
zi komunikacijske mreže.53 Lovink podobno zapiše, da so »omrežja postala
prevladujoči model izvajanja moči«.54 Gilles Deleuze in Félix Guattari ugo-
tovita: »Ne manjka nam komunikacije, ravno nasprotno, imamo je preveč.
Manjka nam ustvarjanja. Manjka nam upiranja sedanjosti.«55
Globalni imperij in izmik: deteritorializacija,
transnacionalnost
Zaradi nezaslišane moči Imperija se Negri in Hardt sprašujeta o možno-
stih upora, o moči »avtonomne gradnje protiimperija, alternativne politič-
ne organizacije globalnih tokov in menjav.«56 Težava po njunem mnenju
tiči v tem, da je danes sovražnika, proti kateremu se upreti, težko določiti,57
saj se dominacija in izkoriščanje dogajata v splošnem nekraju, sta brezoblič-
49 Inke Arns, »Marko Peljhan: Insular Technologies«, v: Jurij Krpan, Sandra Sajovic (ur.),
Ecology of Techno Mind. Ars Electronica 2008. Featured Art Scene: Kapelica Gallery, Ljubljana:
Galerija Kapelica, Zavod K6/4, 2008, 31.
50 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, 49.
51 Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 245.
52 N. d., 261.
53 N. d., 178.
54 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, 50.
55 Navedeno po: Antonio Negri, Michael Hardt, Imperij, 314.
56 N. d., 12.
57 N. d., 177.
