Page 101 - Polona Tratnik, Transumetnost. Kultura in umetnost v sodobnih globalnih pogojih, Digitalna knjižnica, Dissertationes 10
P. 101
Ne plavati s tokom: sodobne taktike odporništva
nju informacij o dogajanju po svetu je očiten problem ideološka hegemoni-
ja bogatejših držav v svetu, do katere prihaja zaradi dejstva, da sta zbiranje
in distribucija novic draga, »tako da se revnejše države tretjega sveta zara-
di ekonomskih dejavnikov pogosto znajdejo v situaciji, ko kupujejo `bele`
novice o samih sebi ali o svojih sosedih.«35
Z razmahom novih medijev, ki sovpada s pojavom globalizacije v pozni
fazi kapitalizma, v devetdesetih letih obenem prihaja do kritičnega razmi-
sleka in do spodbud k strategijam taktičnega delovanja znotraj vse bolj nad-
zorovane družbe. S tem je v vzponu medijski aktivizem oziroma se razvi-
jajo t. i. taktični mediji. Oznako taktični medij prejme tudi Peljhanov več-
letni projekt Macrolab (1997–), kot piše Geert Lovink,36 ki skupaj z Da-
vidom Garcio ta termin vpelje leta 1997 v manifestu »The ABC of Tacti-
cal Media«. Tukaj avtorja zapišeta, da so taktični mediji tisto, kar se zgodi,
ko poceni »naredi sam« medije, dostopne zaradi revolucije v potrošniški
elektroniki in razširjenih oblik distribucije (od javnega dostopa kabelskih
mrež do interneta), izkoriščajo skupine in posamezniki, ki se čutijo ogrože-
ne ali izključene iz širše kulture. Taktični mediji o dogodkih ne le poroča-
jo, ampak jih, glede na to, da nikoli niso nepristranski, tudi (so)oblikujejo,
in to je tisto, kar jih bolj kot karkoli drugega ločuje od mainstream medi-
jev. Tako so to mediji krize, kritike in opozicije, kar je tako njihov vir moči
kot tudi njihova omejitev, še zapišeta Garcia in Lovink.37 V nedavnem pre-
misleku Lovink razlaga: »Izraz taktični mediji se je pojavil po padcu ber-
linskega zidu kot oznaka za preporod medijskega aktivizma, povezoval pa
je tradicionalno politično in tehnološko podprto umetniško delovanje. V
zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča močno okre-
pljeni zavesti o vprašanjih družbenega spola, strmemu porastu medijske in-
dustrije in vse cenejši opremi tipa naredi sam. S tem se je med aktivisti,
programerji, teoretiki, kuratorji in umetniki oblikovala nova zavest. Me-
diji niso bili več le orodje za boj, ampak virtualna okolja z nenehno `spre-
minjajočimi se` parametri. To so bila zlata leta taktičnih medijev, odprtih
za estetska vprašanja in preizkušanje alternativnih načinov pripovedovanja
zgodb.«38 Tudi Toshiya Ueno (1997) razlaga medijski aktivizem in pravi,
35 John Fiske, »Televizijska kultura: branja poročil, bralci poročil«, v: Breda Luthar, Vida Zei,
Hanno Hardt (ur.), Medijska kultura: kako brati medijske tekste, Ljubljana: Študentska založ-
ba, 2004, 159.
36 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, v: Maska,
letn./vol. XXIV, št./no. 119–120, zima/winter 2009 (Strategije proti zankam nadzora – nekaj
ljudi in trenutkov taktične resničnosti), 32.
37 David Garcia, Geert Lovink, »The ABC of Tactical Media«,time/zkp4/74.htm>, 28. 1. 2008.
38 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma,« 31.
nju informacij o dogajanju po svetu je očiten problem ideološka hegemoni-
ja bogatejših držav v svetu, do katere prihaja zaradi dejstva, da sta zbiranje
in distribucija novic draga, »tako da se revnejše države tretjega sveta zara-
di ekonomskih dejavnikov pogosto znajdejo v situaciji, ko kupujejo `bele`
novice o samih sebi ali o svojih sosedih.«35
Z razmahom novih medijev, ki sovpada s pojavom globalizacije v pozni
fazi kapitalizma, v devetdesetih letih obenem prihaja do kritičnega razmi-
sleka in do spodbud k strategijam taktičnega delovanja znotraj vse bolj nad-
zorovane družbe. S tem je v vzponu medijski aktivizem oziroma se razvi-
jajo t. i. taktični mediji. Oznako taktični medij prejme tudi Peljhanov več-
letni projekt Macrolab (1997–), kot piše Geert Lovink,36 ki skupaj z Da-
vidom Garcio ta termin vpelje leta 1997 v manifestu »The ABC of Tacti-
cal Media«. Tukaj avtorja zapišeta, da so taktični mediji tisto, kar se zgodi,
ko poceni »naredi sam« medije, dostopne zaradi revolucije v potrošniški
elektroniki in razširjenih oblik distribucije (od javnega dostopa kabelskih
mrež do interneta), izkoriščajo skupine in posamezniki, ki se čutijo ogrože-
ne ali izključene iz širše kulture. Taktični mediji o dogodkih ne le poroča-
jo, ampak jih, glede na to, da nikoli niso nepristranski, tudi (so)oblikujejo,
in to je tisto, kar jih bolj kot karkoli drugega ločuje od mainstream medi-
jev. Tako so to mediji krize, kritike in opozicije, kar je tako njihov vir moči
kot tudi njihova omejitev, še zapišeta Garcia in Lovink.37 V nedavnem pre-
misleku Lovink razlaga: »Izraz taktični mediji se je pojavil po padcu ber-
linskega zidu kot oznaka za preporod medijskega aktivizma, povezoval pa
je tradicionalno politično in tehnološko podprto umetniško delovanje. V
zgodnjih devetdesetih letih prejšnjega stoletja smo bili priča močno okre-
pljeni zavesti o vprašanjih družbenega spola, strmemu porastu medijske in-
dustrije in vse cenejši opremi tipa naredi sam. S tem se je med aktivisti,
programerji, teoretiki, kuratorji in umetniki oblikovala nova zavest. Me-
diji niso bili več le orodje za boj, ampak virtualna okolja z nenehno `spre-
minjajočimi se` parametri. To so bila zlata leta taktičnih medijev, odprtih
za estetska vprašanja in preizkušanje alternativnih načinov pripovedovanja
zgodb.«38 Tudi Toshiya Ueno (1997) razlaga medijski aktivizem in pravi,
35 John Fiske, »Televizijska kultura: branja poročil, bralci poročil«, v: Breda Luthar, Vida Zei,
Hanno Hardt (ur.), Medijska kultura: kako brati medijske tekste, Ljubljana: Študentska založ-
ba, 2004, 159.
36 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma«, v: Maska,
letn./vol. XXIV, št./no. 119–120, zima/winter 2009 (Strategije proti zankam nadzora – nekaj
ljudi in trenutkov taktične resničnosti), 32.
37 David Garcia, Geert Lovink, »The ABC of Tactical Media«,
38 Geert Lovink, »Posodobitev taktičnih medijev. Strategije medijskega aktivizma,« 31.
