Page 99 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 99
Intelektualne sposobnosti in šolska uspešnost
ter testi Purdue, Domino 48. V kombinaciji z drugimi podobnimi testi
daje veljavno oceno inteligentnosti, ki jo lahko izrazimo v obliki količnika
inteligentnosti (IQ) ali v kakšnih drugih standardnih enotah. Med osta-
limi izhodišči konstrukcije testa Pogačnik med drugim omenja: relativno
prostost vsebine kulturnih vplivov; širok razpon sposobnosti, ki jih test za-
jema, zaradi česar naj bi bila razpršenost nalog večja; vsebinska podobnost
testnih nalog vsebini testov, ki so razširjeni v slovenskem prostoru. Na re-
zultat na testu vplivajo v prvi vrsti sposobnost odkrivanja odnosov in za-
konitosti, torej rezoniranja na neverbalnem gradivu, dober delovni spomin
(manipulacija vsebin, ki se nahajajo v kratkoročnem spominu), hitrost ob-
delovanja informacij, pri reševanju pa subjektom pomaga tudi hitrost per-
cepcije in sposobnost rotiranja likov (Pogačnik 1994).12 Iz številnih študij
Pogačnik prav tako povzema: da razlike med spoloma niso statistično po-
membne; starostni trend se ravna po tipični starostni krivulji inteligentno-
sti; izobrazba izvorno ne vpliva na rezultate, seveda pa zaradi selekcioni-
ranosti izobrazbenih kategorij v pogledu inteligentnosti obstaja korelacija
med obema spremenljivkama (r = 0,43).13
V odnosu testa (fluidne) inteligentnosti in uspeha posameznika v neki
dejavnosti (na primer v šoli) Pogačnik poudarja, da je v primeru, da želimo
napovedati uspeh na primer v šoli za obdobje pol leta naprej, sploh nesmi-
selno uporabiti kakršenkoli test inteligentnosti.14 Najboljšo prognozo nam
bo dal šolski uspeh tega posameznika, pa tudi testi kristalizirane inteligen-
tnosti nam bodo dajali boljšo prognozo, saj slednji že v svoji notranji struk-
turi vsebujejo znatno primes šolske uspešnosti, to je prav tega, kar želimo
napovedovati. Pri dolgoročnejših prognozah uspeha v dejavnostih, ki so za
posameznika nove, pa nam bodo testi fluidne inteligentnosti dajali boljše
prognoze, izmerili bodo posameznikov potencial za intelektualno obvla-
dovanje kateregakoli področja in za pridobitev in izgraditev mehanizmov
uspešnega intelektualnega obravnavanja specifičnih situacij.15
Sodelujoče učence v naši raziskavi smo rangirali glede na rezultat na te-
stu sposobnosti v štiri skupine. Na Sliki 19 je prikazan šolski uspeh učen-
cev glede na pripadnost kvartilu inteligentnosti. Iz prikaza je razvidno, da
je pripadnost skupini z višjim rezultatom na testu sposobnosti povezana z
12 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
13 V. Pogačnik, Pojmovanje inteligentnosti, Didakta, Radovljica 1995.
14 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
15 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
ter testi Purdue, Domino 48. V kombinaciji z drugimi podobnimi testi
daje veljavno oceno inteligentnosti, ki jo lahko izrazimo v obliki količnika
inteligentnosti (IQ) ali v kakšnih drugih standardnih enotah. Med osta-
limi izhodišči konstrukcije testa Pogačnik med drugim omenja: relativno
prostost vsebine kulturnih vplivov; širok razpon sposobnosti, ki jih test za-
jema, zaradi česar naj bi bila razpršenost nalog večja; vsebinska podobnost
testnih nalog vsebini testov, ki so razširjeni v slovenskem prostoru. Na re-
zultat na testu vplivajo v prvi vrsti sposobnost odkrivanja odnosov in za-
konitosti, torej rezoniranja na neverbalnem gradivu, dober delovni spomin
(manipulacija vsebin, ki se nahajajo v kratkoročnem spominu), hitrost ob-
delovanja informacij, pri reševanju pa subjektom pomaga tudi hitrost per-
cepcije in sposobnost rotiranja likov (Pogačnik 1994).12 Iz številnih študij
Pogačnik prav tako povzema: da razlike med spoloma niso statistično po-
membne; starostni trend se ravna po tipični starostni krivulji inteligentno-
sti; izobrazba izvorno ne vpliva na rezultate, seveda pa zaradi selekcioni-
ranosti izobrazbenih kategorij v pogledu inteligentnosti obstaja korelacija
med obema spremenljivkama (r = 0,43).13
V odnosu testa (fluidne) inteligentnosti in uspeha posameznika v neki
dejavnosti (na primer v šoli) Pogačnik poudarja, da je v primeru, da želimo
napovedati uspeh na primer v šoli za obdobje pol leta naprej, sploh nesmi-
selno uporabiti kakršenkoli test inteligentnosti.14 Najboljšo prognozo nam
bo dal šolski uspeh tega posameznika, pa tudi testi kristalizirane inteligen-
tnosti nam bodo dajali boljšo prognozo, saj slednji že v svoji notranji struk-
turi vsebujejo znatno primes šolske uspešnosti, to je prav tega, kar želimo
napovedovati. Pri dolgoročnejših prognozah uspeha v dejavnostih, ki so za
posameznika nove, pa nam bodo testi fluidne inteligentnosti dajali boljše
prognoze, izmerili bodo posameznikov potencial za intelektualno obvla-
dovanje kateregakoli področja in za pridobitev in izgraditev mehanizmov
uspešnega intelektualnega obravnavanja specifičnih situacij.15
Sodelujoče učence v naši raziskavi smo rangirali glede na rezultat na te-
stu sposobnosti v štiri skupine. Na Sliki 19 je prikazan šolski uspeh učen-
cev glede na pripadnost kvartilu inteligentnosti. Iz prikaza je razvidno, da
je pripadnost skupini z višjim rezultatom na testu sposobnosti povezana z
12 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
13 V. Pogačnik, Pojmovanje inteligentnosti, Didakta, Radovljica 1995.
14 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
15 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
