Page 96 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9

 Kdo je uspešen v slovenskih šolah?

znika v smislu doseganja in torej aktivira, je zunanji lokus nadzora, kjer po-
sameznik pripisuje uspeh ali neuspeh zunanjim dejavnikom, pasiven. Posa-
meznika prepušča naključjem, kaprici drugih in situaciji. Za svoja dejanja
ni odgovoren, zaradi česar je njegova notranja motiviranost manjša. In po-
sledično so lahko v situacijah, ki posamezniku niso bistvene, rezultati nižji.

Podobno kot pri negativni samopodobi kot dejavniku šolske uspešno-
sti pa prav tako omenjeni konstrukti odpirajo dodatna razmišljanja o bolj
posredni vlogi lokusa nadzora v modelu napovedovanja šolske uspešno-
sti. Tako pripisovanje prevelike teže za lastne (ne)uspehe drugim (ekster-
ni lokus nadzora) v navezavi na občutenje lastne manjvrednosti (negativ-
na samopodoba) postavlja posameznika v precej pasiven položaj tako gle-
de truda za doseganje kot tudi vrednotenje rezultatov lastne dejavnosti kot
tudi doživljanja širšega socialnega konteksta (kar izpričujejo statistično po-
membne pozitivne korelacije v obeh primerih z odtujenostjo in anomično-
stjo). Če omenjena konstrukta opisujeta splošno funkcioniranje posame-
znikov, je prav tako zanimiva preslikava omenjenega dinamizma na izobra-
ževalno oziroma šolsko polje. Zunanja kontrola in nižja samopodoba lah-
ko v modelu šolske uspešnosti funkcionirata ob (znatnem) zunanjem na-
grajevanju, v primeru neuspehov (slabe ocene oziroma neuspehi) pa lahko
vsak izmed omenjenih dejavnikov postane motivacijska zavora, ki posame-
znika v obrambi lastne podobe oddaljuje od polja doživljanja neuspeha, tj.
šole, in psihološke navezanosti na to polje, tj. navezanost na šolo. Slednja,
kot pomemben dejavnik, tako povratno znova generira nove neuspehe ozi-
roma nižjo šolsko uspešnost.