Page 95 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 95
Lokus kontrole in šolska uspešnost
Tabela 14: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in eksterni lokus nadzora – neznane okoliščine
Med ostalimi spremenljivkami omenimo povezanost internega lokusa
nadzora z inteligentnostjo (r = 0,11, p < 0,01). Slednje ni presenečenje, saj
sposobnejšim posameznikom pripisujemo večje prevzemanje odgovornosti
za svoja življenja v lastne roke, hkrati pa interni lokus nadzora nedvomno
deluje vzpodbudno na razvoj inteligentnosti s tem, ko posameznika usmer-
ja k razreševanju porajajočih se problemov.
Eksterni lokus nadzora, ki se usmerja na odločilno vlogo močnih drugih
(npr. učiteljev) je tudi močneje (r = -0,13, p < 0,01) povezan z nižjo inteli-
gentnostjo. Lahko torej sklepamo, da manj inteligentni posamezniki neko-
liko bolj težijo k pripisovanju odločilnega pomena za svoje dosežke moč-
nim drugim, po drugi strani pa takšen vzorec mišljenja vodi k intelektual-
ni pasivnosti in s tem zaviralno deluje na razvoj inteligentnosti. Sicer se ek-
sterni lokus nadzora (oba vidika) statistično pomembno povezuje z nega-
tivno samopodobo in tako tvori skupek šolskemu uspehu nenaklonjenih
osebnostnih lastnosti.
V samem zaključku analize osebnostnih konstruktov lokusa nadzora
kot dejavnika šolske uspešnosti v osnovni šoli lahko pritrdimo raziskavam,
ki potrjujejo neposredno ali posredno povezanost dimenzij lokusa nadzo-
ra s šolsko uspešnostjo.10
Celotno polje lokusa nadzora je povezano z motivacijsko dinamiko – če
je notranji lokus nadzora posledično povezan z večjo aktivnostjo posame-
10 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4. G. P. Knight, W. Nelson, S. Kagan, J. Gumbinner, Acculturation of se-
cond- and third-generation Mexican-American children: field independence, locus of control,
self- esteem, and school achievement, Contemporary Educational Psychology (1982), št. 7. G. D.
Nunn, T. S. Parish, The psychosocial characteristics of at-risk high school students, Adolescen-
ce (2008), št. 27.
Tabela 14: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in eksterni lokus nadzora – neznane okoliščine
Med ostalimi spremenljivkami omenimo povezanost internega lokusa
nadzora z inteligentnostjo (r = 0,11, p < 0,01). Slednje ni presenečenje, saj
sposobnejšim posameznikom pripisujemo večje prevzemanje odgovornosti
za svoja življenja v lastne roke, hkrati pa interni lokus nadzora nedvomno
deluje vzpodbudno na razvoj inteligentnosti s tem, ko posameznika usmer-
ja k razreševanju porajajočih se problemov.
Eksterni lokus nadzora, ki se usmerja na odločilno vlogo močnih drugih
(npr. učiteljev) je tudi močneje (r = -0,13, p < 0,01) povezan z nižjo inteli-
gentnostjo. Lahko torej sklepamo, da manj inteligentni posamezniki neko-
liko bolj težijo k pripisovanju odločilnega pomena za svoje dosežke moč-
nim drugim, po drugi strani pa takšen vzorec mišljenja vodi k intelektual-
ni pasivnosti in s tem zaviralno deluje na razvoj inteligentnosti. Sicer se ek-
sterni lokus nadzora (oba vidika) statistično pomembno povezuje z nega-
tivno samopodobo in tako tvori skupek šolskemu uspehu nenaklonjenih
osebnostnih lastnosti.
V samem zaključku analize osebnostnih konstruktov lokusa nadzora
kot dejavnika šolske uspešnosti v osnovni šoli lahko pritrdimo raziskavam,
ki potrjujejo neposredno ali posredno povezanost dimenzij lokusa nadzo-
ra s šolsko uspešnostjo.10
Celotno polje lokusa nadzora je povezano z motivacijsko dinamiko – če
je notranji lokus nadzora posledično povezan z večjo aktivnostjo posame-
10 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4. G. P. Knight, W. Nelson, S. Kagan, J. Gumbinner, Acculturation of se-
cond- and third-generation Mexican-American children: field independence, locus of control,
self- esteem, and school achievement, Contemporary Educational Psychology (1982), št. 7. G. D.
Nunn, T. S. Parish, The psychosocial characteristics of at-risk high school students, Adolescen-
ce (2008), št. 27.
