Page 98 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 98
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
kova navaja, da je stopnja povezanosti odvisna od uporabljenih testov inte-
ligentnosti, korelacijski koeficienti pa se gibljejo med 0,25 < r < 0,50.6
V operacionalizaciji raziskave o dejavnikih šolske uspešnosti v osnovni
šoli nastopa kot samostojna spremenljivka tudi ocena stopnje intelektual-
nih sposobnosti obravnavanih dijakov. V raziskavo smo vključili Pogačni-
kov Test nizov (TN),7 ki meri splošne intelektualne sposobnosti oziroma
tako imenovano fluidno inteligentnost po Cattell-Hornovi teoriji inteli-
gentnosti.8 Po slednji sta na najvišji stopnji diferenciacije splošne intelektu-
alne sposobnosti predpostavljena dva splošna faktorja inteligentnosti: flui-
dna in kristalizirana inteligenca.
Fluidna inteligentnost naj bi bila relativno neodvisna od vzgoje in izku-
stva in je osnova velikega števila intelektualnih aktivnosti. Kaže se v hi-
trem in učinkovitem reševanju mentalnih problemov in naj bi bila dedno
determinirana. Je splošna sposobnost odkrivanja relacij na vseh področjih
in se meri z ekstrahiranjem relacij in korelatov. Visoko korelira z učenjem
novih področij.9 Kristalizirana inteligentnost se izgrajuje z izkustvom in
edukacijo ter doseže svoj maksimum šele po dvajsetem letu starosti (flui-
dna pri 16 letih). Je sposobnost izvajanja relacij na posebnih področjih in
je odvisna od kulturnih okvirov, šolskega programa in let šolanja (ibid.).10
V pričujoči raziskavi smo uporabili krajšo desetminutno obliko testa v
dveh enakovrednih vzporednih oblikah (TN-10 A in TN-10 B).11 Vsaka
oblika testa vsebuje 30 nalog, v katerih je niz 15 likov, ki vsebuje informa-
cijo o relaciji med liki v nizu, respondent pa mora izmed 5 alternativ izbra-
ti pravilno nadaljevanje niza. Zahtevnost nalog skozi test narašča, aplikaci-
ja testa pa je lahko skupinska ali posamična. Zanesljivost krajše oblike testa
znaša okrog 0,84, statistično pomembno v razponu 0,56 do 0,79 pa test ko-
relira s testi perceptivnega in spacialnega faktorja, revidiranim testom Beta
6 B. Marentič Požarnik, Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana 2003.
7 V. Pogačnik, TN, testi nizov: obliki TN-20 in TN-10: priročnik, Zavod SR Slovenije za produk-
tivnost dela, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana 1983.
8 R. B. Cattell, The Inheritance of Mental Ability, American Psychologist (1971), št. 13. R. B. Cat-
tell, J. L. Horn, Refinement and Test of the Theory of Fluid and Crystallized Intelligence, Jour-
nal of Educational Psychology (1966), št. 5. J. L. Horn, Remodeling old Models of Intelligence, v:
B. B. Wolman (ur.), Handbook of Intelligence, John Wiley & Sons, New York 1985.
9 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
10 V medsebojnem vzročnem razmerju obeh vrst inteligentnosti naj bi bila fluidna inteligentnost
temeljna nevrofiziološka zmožnost oziroma intelektualna kapaciteta, medtem ko je kristalizira-
na inteligentnost izkustvena kot skupek izdelanih, naučenih mehanizmov presojanja. Obe vrsti
inteligentnosti naj bi medsebojno korelirali v velikosti med 0,40 in 0,60 .
11 Rezultat je bil izražen tudi kot »rezultat na testu sposobnosti« oziroma, krajše, kot »RTS«.
kova navaja, da je stopnja povezanosti odvisna od uporabljenih testov inte-
ligentnosti, korelacijski koeficienti pa se gibljejo med 0,25 < r < 0,50.6
V operacionalizaciji raziskave o dejavnikih šolske uspešnosti v osnovni
šoli nastopa kot samostojna spremenljivka tudi ocena stopnje intelektual-
nih sposobnosti obravnavanih dijakov. V raziskavo smo vključili Pogačni-
kov Test nizov (TN),7 ki meri splošne intelektualne sposobnosti oziroma
tako imenovano fluidno inteligentnost po Cattell-Hornovi teoriji inteli-
gentnosti.8 Po slednji sta na najvišji stopnji diferenciacije splošne intelektu-
alne sposobnosti predpostavljena dva splošna faktorja inteligentnosti: flui-
dna in kristalizirana inteligenca.
Fluidna inteligentnost naj bi bila relativno neodvisna od vzgoje in izku-
stva in je osnova velikega števila intelektualnih aktivnosti. Kaže se v hi-
trem in učinkovitem reševanju mentalnih problemov in naj bi bila dedno
determinirana. Je splošna sposobnost odkrivanja relacij na vseh področjih
in se meri z ekstrahiranjem relacij in korelatov. Visoko korelira z učenjem
novih področij.9 Kristalizirana inteligentnost se izgrajuje z izkustvom in
edukacijo ter doseže svoj maksimum šele po dvajsetem letu starosti (flui-
dna pri 16 letih). Je sposobnost izvajanja relacij na posebnih področjih in
je odvisna od kulturnih okvirov, šolskega programa in let šolanja (ibid.).10
V pričujoči raziskavi smo uporabili krajšo desetminutno obliko testa v
dveh enakovrednih vzporednih oblikah (TN-10 A in TN-10 B).11 Vsaka
oblika testa vsebuje 30 nalog, v katerih je niz 15 likov, ki vsebuje informa-
cijo o relaciji med liki v nizu, respondent pa mora izmed 5 alternativ izbra-
ti pravilno nadaljevanje niza. Zahtevnost nalog skozi test narašča, aplikaci-
ja testa pa je lahko skupinska ali posamična. Zanesljivost krajše oblike testa
znaša okrog 0,84, statistično pomembno v razponu 0,56 do 0,79 pa test ko-
relira s testi perceptivnega in spacialnega faktorja, revidiranim testom Beta
6 B. Marentič Požarnik, Psihologija učenja in pouka, DZS, Ljubljana 2003.
7 V. Pogačnik, TN, testi nizov: obliki TN-20 in TN-10: priročnik, Zavod SR Slovenije za produk-
tivnost dela, Center za psihodiagnostična sredstva, Ljubljana 1983.
8 R. B. Cattell, The Inheritance of Mental Ability, American Psychologist (1971), št. 13. R. B. Cat-
tell, J. L. Horn, Refinement and Test of the Theory of Fluid and Crystallized Intelligence, Jour-
nal of Educational Psychology (1966), št. 5. J. L. Horn, Remodeling old Models of Intelligence, v:
B. B. Wolman (ur.), Handbook of Intelligence, John Wiley & Sons, New York 1985.
9 V. Pogačnik, TN: test nizov. Priročnik, Produktivnost, Center za psihodiagnostična sredstva,
Ljubljana 1994.
10 V medsebojnem vzročnem razmerju obeh vrst inteligentnosti naj bi bila fluidna inteligentnost
temeljna nevrofiziološka zmožnost oziroma intelektualna kapaciteta, medtem ko je kristalizira-
na inteligentnost izkustvena kot skupek izdelanih, naučenih mehanizmov presojanja. Obe vrsti
inteligentnosti naj bi medsebojno korelirali v velikosti med 0,40 in 0,60 .
11 Rezultat je bil izražen tudi kot »rezultat na testu sposobnosti« oziroma, krajše, kot »RTS«.
