Page 101 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 101
Intelektualne sposobnosti in šolska uspešnost
Tabela 15: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in inteligentnost
Višja povezanost inteligentnosti s spremenljivkami, ki se pretežno na-
vezujejo na proces in rezultat izobraževanja, napeljuje na sklep, da so spo-
sobnosti vsekakor pomemben dejavnik šolskega polja, ki ni vezan zgolj na
samo šolsko storilnost oziroma uspešnost, ampak tudi na kontekstualni,
celostni odnos do šole. Prav tako lahko iz omenjenih povezav zaključi-
mo, da se sam Test nizov glede na naše rezultate v splošnem obnaša dokaj
v skladu s pričakovanji glede na predpostavke njegovega avtorja. Razlike
med spoloma so statistično nepomembne, korelira z vrsto šole, kar je lahko
posledica selekcioniranosti izobrazbenih kategorij v pogledu inteligentno-
sti, hkrati pa je zelo močno povezan s šolsko uspešnostjo.
V splošni oceni povezav z drugimi spremenljivkami v raziskavi in prav
tako trendov povezav lahko zaključimo, da so posameznice in posamezni-
ki, ki dosegajo višje rezultate na testu sposobnosti, vpisani v zahtevnejše
srednješolske programe, v šoli so uspešnejši, izkazujejo navezanost na šolo
in so z njo bolj zadovoljni, izkazujejo manj potrebe po pomoči pri šolskem
delu in imajo manj težav v šoli in s šolo, izhajajo iz kulturno bogatejše-
ga okolja. Prav tako se pri skupini uspešnejših dijakov nakazuje tenden-
ca k pripisovanju vzročnosti lastnega vedenja notranjim (osebnim in oseb-
nostnim) dejavnikom in ne zunanjim, k manj negativno obarvanemu od-
nosu do samega sebe in tudi k socialno zaželenim vrednotam in normam.
Pri tem pa velja omeniti, da je pri interpretaciji (vseh) testov, ki se nave-
zujejo na konstrukt sposobnosti oziroma inteligentnosti, potrebna določe-
na pazljivost, saj so dosežki testiranja lahko podvrženi močnim motivacij-
skim dejavnikom (v močni odvisnosti od namena samega testiranja). Po-
membna je povezava s storilnostno motivacijo, ki lahko predstavlja vezni
člen oziroma spremenljivko, ki povezuje tako testno storitev na testu spo-
Tabela 15: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in inteligentnost
Višja povezanost inteligentnosti s spremenljivkami, ki se pretežno na-
vezujejo na proces in rezultat izobraževanja, napeljuje na sklep, da so spo-
sobnosti vsekakor pomemben dejavnik šolskega polja, ki ni vezan zgolj na
samo šolsko storilnost oziroma uspešnost, ampak tudi na kontekstualni,
celostni odnos do šole. Prav tako lahko iz omenjenih povezav zaključi-
mo, da se sam Test nizov glede na naše rezultate v splošnem obnaša dokaj
v skladu s pričakovanji glede na predpostavke njegovega avtorja. Razlike
med spoloma so statistično nepomembne, korelira z vrsto šole, kar je lahko
posledica selekcioniranosti izobrazbenih kategorij v pogledu inteligentno-
sti, hkrati pa je zelo močno povezan s šolsko uspešnostjo.
V splošni oceni povezav z drugimi spremenljivkami v raziskavi in prav
tako trendov povezav lahko zaključimo, da so posameznice in posamezni-
ki, ki dosegajo višje rezultate na testu sposobnosti, vpisani v zahtevnejše
srednješolske programe, v šoli so uspešnejši, izkazujejo navezanost na šolo
in so z njo bolj zadovoljni, izkazujejo manj potrebe po pomoči pri šolskem
delu in imajo manj težav v šoli in s šolo, izhajajo iz kulturno bogatejše-
ga okolja. Prav tako se pri skupini uspešnejših dijakov nakazuje tenden-
ca k pripisovanju vzročnosti lastnega vedenja notranjim (osebnim in oseb-
nostnim) dejavnikom in ne zunanjim, k manj negativno obarvanemu od-
nosu do samega sebe in tudi k socialno zaželenim vrednotam in normam.
Pri tem pa velja omeniti, da je pri interpretaciji (vseh) testov, ki se nave-
zujejo na konstrukt sposobnosti oziroma inteligentnosti, potrebna določe-
na pazljivost, saj so dosežki testiranja lahko podvrženi močnim motivacij-
skim dejavnikom (v močni odvisnosti od namena samega testiranja). Po-
membna je povezava s storilnostno motivacijo, ki lahko predstavlja vezni
člen oziroma spremenljivko, ki povezuje tako testno storitev na testu spo-
