Page 93 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 93
Lokus kontrole in šolska uspešnost
Slika 18: Eksterni lokus nadzora – neznane okoliščine po kvartilih in šolska
uspešnost
Iz zgornjih analiz kvartilnih skupin lahko izpeljemo enoten zaključek,
da se povezanost šolske uspešnosti z lokusom nadzora oziroma njegovimi
dimenzijami precej približuje linearnosti povezave. V vseh primerih je na-
mreč višja šolska uspešnost povezana z enoznačnim višanjem ali nižanjem
izraženosti posamezne dimenzije lokusa nadzora.
Iz prikaza za interni lokus nadzora lahko izpeljemo, da v smislu šolske
uspešnosti ni bistevnih razlik med zmerno ali visoko izraženostjo notra-
njega lokusa, vsekakor pa so nizki rezultati na dimenziji povezani z manjšo
šolsko uspešnostjo. Glede na trend šolske uspešnosti od drugega do četrte-
ga kvartila na internem lokusu nadzora bi lahko celo predpostavili, da pre-
veliko osredotočanje oziroma pripisovanje vzrokov dosežkov lastnim pri-
zadevanjem ne vpliva izdatneje na šolsko uspešnost kot zmerno pripisova-
nje vzrokov lastnim prizadevanjem, sploh v potencialnem daljšem doživlja-
nju neuspeha na šolskem področju. Slednje lahko namreč vodi do ponotra-
njanja slike lastne neuspešnosti v trajni atribut posameznika (viden kot dis-
pozicijo) in tako postane integralni del njegove (akademske) samopodobe.
Obratni lok sklepanja v navezavi na šolsko uspešnost moramo ubrati pri
dimenzijah eksternega lokusa nadzora. Obe obliki (močni drugi in nezna-
ne okoliščine) se statistično pomembno in negativno povezujeta z inter-
nim lokusom nadzora (r = -0,24 in r = -0,19; p < 0,01). Predpostavljeno
Slika 18: Eksterni lokus nadzora – neznane okoliščine po kvartilih in šolska
uspešnost
Iz zgornjih analiz kvartilnih skupin lahko izpeljemo enoten zaključek,
da se povezanost šolske uspešnosti z lokusom nadzora oziroma njegovimi
dimenzijami precej približuje linearnosti povezave. V vseh primerih je na-
mreč višja šolska uspešnost povezana z enoznačnim višanjem ali nižanjem
izraženosti posamezne dimenzije lokusa nadzora.
Iz prikaza za interni lokus nadzora lahko izpeljemo, da v smislu šolske
uspešnosti ni bistevnih razlik med zmerno ali visoko izraženostjo notra-
njega lokusa, vsekakor pa so nizki rezultati na dimenziji povezani z manjšo
šolsko uspešnostjo. Glede na trend šolske uspešnosti od drugega do četrte-
ga kvartila na internem lokusu nadzora bi lahko celo predpostavili, da pre-
veliko osredotočanje oziroma pripisovanje vzrokov dosežkov lastnim pri-
zadevanjem ne vpliva izdatneje na šolsko uspešnost kot zmerno pripisova-
nje vzrokov lastnim prizadevanjem, sploh v potencialnem daljšem doživlja-
nju neuspeha na šolskem področju. Slednje lahko namreč vodi do ponotra-
njanja slike lastne neuspešnosti v trajni atribut posameznika (viden kot dis-
pozicijo) in tako postane integralni del njegove (akademske) samopodobe.
Obratni lok sklepanja v navezavi na šolsko uspešnost moramo ubrati pri
dimenzijah eksternega lokusa nadzora. Obe obliki (močni drugi in nezna-
ne okoliščine) se statistično pomembno in negativno povezujeta z inter-
nim lokusom nadzora (r = -0,24 in r = -0,19; p < 0,01). Predpostavljeno
