Page 91 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 91
Lokus kontrole in šolska uspešnost
kus nadzora pomemben dejavnik šolske uspešnosti. Čeravno se moramo
zavedati, da lahko sama uspešnost v šoli vpliva na večjo verjetnost, da posa-
meznik ‚zasluge‘ pripisuje sebi.
Oba vidika eksternega lokusa nadzora (močni drugi in neznane okoli-
ščine) po pričakovanjih negativno korelirata s šolskim uspehom (r = -0,20,
p < 0,01) oziroma (r = -0,14, p < 0,01). Pri tem pa je prvi, torej vpliv pripi-
sovanja življenjske (šolske) uspešnosti močnim (pomembnim) drugim, ob-
čutno močnejši. Od tod lahko izpeljemo predpostavko, da manj uspešni
učenci težijo k temu, da svoje neuspehe pripisujejo dejanjem drugih (pred-
vsem učiteljev). Po drugi strani pa lahko ta miselni vzorec vodi k zanašanju
na močne druge in s tem k pasivnosti in posledično k manjši uspešnosti.
Kakšna pa je slika, če znova učence razdelimo na kvartilne skupine po
izraženosti posameznih dimenzij lokusa nadzora? O potencialni linearno-
sti povezave s šolsko uspešnostjo lahko sklepamo iz sledečih slikovnih pri-
kazov.
Slika 16: Interni lokus nadzora po kvartilih in šolska uspešnost
Na Sliki 16 je prikaz šolske uspešnosti posameznih skupin učencev glede
na izraženost internega lokusa nadzora. Rezultati ANOVE kažejo na sta-
tistično pomembnost razlik med posameznimi kvartilnimi skupinami (p
< 0,05), iz nadaljnjih analiz pa lahko izpostavimo statistično pomembno
razlikovanje prvega kvartila po internem lokusu nadzora. Iz prikaza lahko
kus nadzora pomemben dejavnik šolske uspešnosti. Čeravno se moramo
zavedati, da lahko sama uspešnost v šoli vpliva na večjo verjetnost, da posa-
meznik ‚zasluge‘ pripisuje sebi.
Oba vidika eksternega lokusa nadzora (močni drugi in neznane okoli-
ščine) po pričakovanjih negativno korelirata s šolskim uspehom (r = -0,20,
p < 0,01) oziroma (r = -0,14, p < 0,01). Pri tem pa je prvi, torej vpliv pripi-
sovanja življenjske (šolske) uspešnosti močnim (pomembnim) drugim, ob-
čutno močnejši. Od tod lahko izpeljemo predpostavko, da manj uspešni
učenci težijo k temu, da svoje neuspehe pripisujejo dejanjem drugih (pred-
vsem učiteljev). Po drugi strani pa lahko ta miselni vzorec vodi k zanašanju
na močne druge in s tem k pasivnosti in posledično k manjši uspešnosti.
Kakšna pa je slika, če znova učence razdelimo na kvartilne skupine po
izraženosti posameznih dimenzij lokusa nadzora? O potencialni linearno-
sti povezave s šolsko uspešnostjo lahko sklepamo iz sledečih slikovnih pri-
kazov.
Slika 16: Interni lokus nadzora po kvartilih in šolska uspešnost
Na Sliki 16 je prikaz šolske uspešnosti posameznih skupin učencev glede
na izraženost internega lokusa nadzora. Rezultati ANOVE kažejo na sta-
tistično pomembnost razlik med posameznimi kvartilnimi skupinami (p
< 0,05), iz nadaljnjih analiz pa lahko izpostavimo statistično pomembno
razlikovanje prvega kvartila po internem lokusu nadzora. Iz prikaza lahko
