Page 90 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 90
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
z lokusom nadzora, vendar upoštevajoč pojem tveganja pri šolski mladini,4
Cappella in Weinstein pa ugotavljata jasno pozitivno povezanost med no-
tranjim lokusom nadzora in šolsko uspešnostjo na vzorcu ameriških sre-
dnješolcev.5
V naši raziskavi se vključena spremenljivka lokus nadzora navezuje na
atribucije vzročnosti dejanj. Osebe z notranjim lokusom kontrole tako pri-
pisujejo vzroke izidom v navezavi na njihova lastna prizadevanja, osebe z
zunanjim lokusom kontrole pa zunanjim osebam ali okoliščinam. Za mero
lokusa nadzora smo povzeli devet trditev iz sicer precej obsežnejše Con-
nellove multidimenzionalne mere otrokovih zaznav nadzora (The Multi-
dimensional Measure of Children‘s Perceptions of Control),6 ki meri različ-
ne kavzalne atribute, ki se jih poslužujejo ljudje pri razlagi tako uspešnih
kot neuspešnih izkušenj. Gre za vprašanje, do kolikšne mere posamezniki
pomembne dogodke v svojem življenju pripisujejo lastnim prizadevanjem,
dejanjem pomembnih/močnih drugih ali neznanim okoliščinam. Celotna
Connellova lestvica je sestavljena iz treh dimenzij (oz. virov kontrole), ki
jih je mogoče meriti v obliki treh lestvic: Interni lokus nadzora (C. Alpha
= 0,68),7 Eksterni lokus nadzora – močni drugi (C. Alpha = 0,63),8 Ekster-
ni lokus nadzora – neznane okoliščine (C. Alpha = 0,735).9 Spremenljivke
vseh treh lestvic so bile merjene s trditvami Likertovega tipa (1 = netipič-
no zame, 5 = tipično zame). Pri nas so uporabljene vse tri dimenzije, ven-
dar samo v domeni, ki se nanaša na šolo.
Interni lokus nadzora nastopa kot zelo pomemben korelat šolske uspe-
šnosti (r = 0,21, p < 0,01). Še posebej se ta povezanost zdi pomembna z vi-
dika vzročnosti, ki jo v tem primeru lažje potegnemo v smeri od lokusa
nadzora k šolskemu uspehu. Lahko torej govorimo o tem, da je interni lo-
4 G. D. Nunn, T. S. Parish, The psychosocial characteristics of at-risk high school students, Ado-
lescence (2008), št. 27.
5 E. Cappella, R. S. Weinstein, Turning around reading achievement: predictors of hugh school
students’ academic resilience, Journal of Educational Psychology (2001), št. 4.
6 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
7 Postavke so: »Če želim, da mi gre v šoli dobro, se moram sam potruditi z učenjem«, »Če v šoli
dobim slabo oceno, sem ponavadi sam(a) kriv(a)« in »Mislim, da so moji uspehi in neuspehi
predvsem rezultat mojega dela«. Interna zanesljivost tako oblikovane sumacijske lestvice je bila
sprejemljiva (C. Alpha = 0,682).
8 Postavke so: »Če mi gre slabo v šoli, je to ponavadi zato, ker me ima učitelj na piki«, »Najbolj-
ša pot do dobrih ocen je, da pripravim učitelja do tega, da sem mu všeč« ter »Če hočem doseči,
kar si želim, moram večkrat ustreči tistim, ki mi lahko to dajo«.
9 Postavke so: »Kadar mi gre v šoli slabo, ponavadi ne razumem zakaj«, »Kadar v šoli dobim
slabo oceno, mi ponavadi ni jasno, zakaj sem jo dobil(a)« ter »Velikokrat ne razumem, zakaj mi
nekatere stvari gredo narobe«.
z lokusom nadzora, vendar upoštevajoč pojem tveganja pri šolski mladini,4
Cappella in Weinstein pa ugotavljata jasno pozitivno povezanost med no-
tranjim lokusom nadzora in šolsko uspešnostjo na vzorcu ameriških sre-
dnješolcev.5
V naši raziskavi se vključena spremenljivka lokus nadzora navezuje na
atribucije vzročnosti dejanj. Osebe z notranjim lokusom kontrole tako pri-
pisujejo vzroke izidom v navezavi na njihova lastna prizadevanja, osebe z
zunanjim lokusom kontrole pa zunanjim osebam ali okoliščinam. Za mero
lokusa nadzora smo povzeli devet trditev iz sicer precej obsežnejše Con-
nellove multidimenzionalne mere otrokovih zaznav nadzora (The Multi-
dimensional Measure of Children‘s Perceptions of Control),6 ki meri različ-
ne kavzalne atribute, ki se jih poslužujejo ljudje pri razlagi tako uspešnih
kot neuspešnih izkušenj. Gre za vprašanje, do kolikšne mere posamezniki
pomembne dogodke v svojem življenju pripisujejo lastnim prizadevanjem,
dejanjem pomembnih/močnih drugih ali neznanim okoliščinam. Celotna
Connellova lestvica je sestavljena iz treh dimenzij (oz. virov kontrole), ki
jih je mogoče meriti v obliki treh lestvic: Interni lokus nadzora (C. Alpha
= 0,68),7 Eksterni lokus nadzora – močni drugi (C. Alpha = 0,63),8 Ekster-
ni lokus nadzora – neznane okoliščine (C. Alpha = 0,735).9 Spremenljivke
vseh treh lestvic so bile merjene s trditvami Likertovega tipa (1 = netipič-
no zame, 5 = tipično zame). Pri nas so uporabljene vse tri dimenzije, ven-
dar samo v domeni, ki se nanaša na šolo.
Interni lokus nadzora nastopa kot zelo pomemben korelat šolske uspe-
šnosti (r = 0,21, p < 0,01). Še posebej se ta povezanost zdi pomembna z vi-
dika vzročnosti, ki jo v tem primeru lažje potegnemo v smeri od lokusa
nadzora k šolskemu uspehu. Lahko torej govorimo o tem, da je interni lo-
4 G. D. Nunn, T. S. Parish, The psychosocial characteristics of at-risk high school students, Ado-
lescence (2008), št. 27.
5 E. Cappella, R. S. Weinstein, Turning around reading achievement: predictors of hugh school
students’ academic resilience, Journal of Educational Psychology (2001), št. 4.
6 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
7 Postavke so: »Če želim, da mi gre v šoli dobro, se moram sam potruditi z učenjem«, »Če v šoli
dobim slabo oceno, sem ponavadi sam(a) kriv(a)« in »Mislim, da so moji uspehi in neuspehi
predvsem rezultat mojega dela«. Interna zanesljivost tako oblikovane sumacijske lestvice je bila
sprejemljiva (C. Alpha = 0,682).
8 Postavke so: »Če mi gre slabo v šoli, je to ponavadi zato, ker me ima učitelj na piki«, »Najbolj-
ša pot do dobrih ocen je, da pripravim učitelja do tega, da sem mu všeč« ter »Če hočem doseči,
kar si želim, moram večkrat ustreči tistim, ki mi lahko to dajo«.
9 Postavke so: »Kadar mi gre v šoli slabo, ponavadi ne razumem zakaj«, »Kadar v šoli dobim
slabo oceno, mi ponavadi ni jasno, zakaj sem jo dobil(a)« ter »Velikokrat ne razumem, zakaj mi
nekatere stvari gredo narobe«.
