Page 70 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 70
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Vendar pa avtorji poročajo o povezanosti med obema pojavoma, kadar
so anketiranci razdeljeni v štiri skupine glede na stopnjo anksioznosti. V
skupini z najnižjo stopnjo anksioznosti je bil odnos med slednjo in šolsko
uspešnostjo pozitiven, v skupini z najvišjo pa negativen.18
Posledično se v nekaterih okoljih izvajajo aktivni programi zmanjševa-
nja socialne anksioznosti med mladostniki, rezultati takšnih intervencij
dajejo pozitivne rezultate.19 Skleniti je torej mogoče, da je odnos med an-
ksioznostjo in šolsko uspešnostjo kompleksen, da zavisi od mnogih dejav-
nikov, in da anksioznost v različnih oblikah in v različnih obdobjih različ-
no napoveduje šolski uspeh. Pri socialni anksioznosti igrajo glavno vlogo
»čustva družbene neustreznosti in zaskrbljenosti glavno vlogo«, kar po-
meni, da inhibirajo učinkovito delovanje.20
Za operacionalizacijo socialne anksioznosti smo uporabili mero, ki smo
jo povzeli po na socialno anksioznost nanašajočem se delu lestvice samoza-
vedanja21, avtorjev Fenigsteina in sodelavcev.22 Uporabljena lestvica23 je ena
izmed najkrajših za merjenje socialne anksioznosti, vendar zajema široko
polje (občutek zadrege, anksioznost pred javnim nastopanjem, sramežlji-
vost, itd.),24 prav tako pa vključuje vse tri dimenzije socialne anksioznosti –
18 S. J. H. McCann, K. S. Meen, Anxiety, Ability, and Academic Achievement, Journal of Soci-
al Psychology (1984), št. 1.
19 A. E. Finch, M. J. Lambert, Attacking Anxiety: A naturalistic study of a multimedia self-he-
lp program, Journal of Clinical Psychology (2000), št. 1. C. M. Warner, P. Fisher, P. Shrout, S.
Rathor, R. Klein, Treating Adolescents with Social Anxiety Disorder in School: An Attenti-
on Control Trial, Journal of Child Psychology and Psychiatry (2007), št. 7. I. Wessel, P. Mersch,
A cognitive-behavioural group treatment for test-anxious adolescents, Anxiety, Stress & Coping
(1994), št. 2. Tudi klinične (farmakološke) intevencije odpravljanja socialne anksioznosti in so-
rodnih motenj niso nepogoste prim. S. Khalid-Khan, M.-P. Santibanez, C. McMicken, M. A.
Rynn, Social Anxiety Disorder in Children and Adolescents: Epidemiology, Diagnosis, and Tre-
atment, Pediatric Drugs (2007), št. 9.
20 M. R. Leary, Social Anxiety, Shyness, and Related Constructs, v: J. P. Robinson, P. R. Sha-
ver, L. S. Wrightsman (ur.), Measures of Personality and Social Psychological Attitudes, Acade-
mic Press, London 1991.
21 Ang. Self-Consciousness Scale. Celotna lestvica samozavedanja je sicer sestavljena iz 38 trditev,
eksploratorna faktorska analiza pa poleg socialne anksioznosti nakaže še konstrukta zasebno sa-
mozavedanje in javno samozavedanje.
22 A. Feningstein, M. F. Scheier, A. Buss, Public and Private Self-Consciousness: Assessment and
Theory, Journal of Consulting and Clinical Psychology (1975), št. 4. Vsebinsko podobnih spre-
menljivk se poslužujejo tudi druge raziskave (prim. L. Annoshian, Social isolation and rejection
of homeless children, Journal of Children and Poverty (2003), št. 2.).
23 Trditve v sumacijski spremenljivki so navedene v prilogi 2.
24 L. O. Barnett, Achievement values and anomie among women in a low-income housing pro-
ject, Social Forces (1970), št. 49.
Vendar pa avtorji poročajo o povezanosti med obema pojavoma, kadar
so anketiranci razdeljeni v štiri skupine glede na stopnjo anksioznosti. V
skupini z najnižjo stopnjo anksioznosti je bil odnos med slednjo in šolsko
uspešnostjo pozitiven, v skupini z najvišjo pa negativen.18
Posledično se v nekaterih okoljih izvajajo aktivni programi zmanjševa-
nja socialne anksioznosti med mladostniki, rezultati takšnih intervencij
dajejo pozitivne rezultate.19 Skleniti je torej mogoče, da je odnos med an-
ksioznostjo in šolsko uspešnostjo kompleksen, da zavisi od mnogih dejav-
nikov, in da anksioznost v različnih oblikah in v različnih obdobjih različ-
no napoveduje šolski uspeh. Pri socialni anksioznosti igrajo glavno vlogo
»čustva družbene neustreznosti in zaskrbljenosti glavno vlogo«, kar po-
meni, da inhibirajo učinkovito delovanje.20
Za operacionalizacijo socialne anksioznosti smo uporabili mero, ki smo
jo povzeli po na socialno anksioznost nanašajočem se delu lestvice samoza-
vedanja21, avtorjev Fenigsteina in sodelavcev.22 Uporabljena lestvica23 je ena
izmed najkrajših za merjenje socialne anksioznosti, vendar zajema široko
polje (občutek zadrege, anksioznost pred javnim nastopanjem, sramežlji-
vost, itd.),24 prav tako pa vključuje vse tri dimenzije socialne anksioznosti –
18 S. J. H. McCann, K. S. Meen, Anxiety, Ability, and Academic Achievement, Journal of Soci-
al Psychology (1984), št. 1.
19 A. E. Finch, M. J. Lambert, Attacking Anxiety: A naturalistic study of a multimedia self-he-
lp program, Journal of Clinical Psychology (2000), št. 1. C. M. Warner, P. Fisher, P. Shrout, S.
Rathor, R. Klein, Treating Adolescents with Social Anxiety Disorder in School: An Attenti-
on Control Trial, Journal of Child Psychology and Psychiatry (2007), št. 7. I. Wessel, P. Mersch,
A cognitive-behavioural group treatment for test-anxious adolescents, Anxiety, Stress & Coping
(1994), št. 2. Tudi klinične (farmakološke) intevencije odpravljanja socialne anksioznosti in so-
rodnih motenj niso nepogoste prim. S. Khalid-Khan, M.-P. Santibanez, C. McMicken, M. A.
Rynn, Social Anxiety Disorder in Children and Adolescents: Epidemiology, Diagnosis, and Tre-
atment, Pediatric Drugs (2007), št. 9.
20 M. R. Leary, Social Anxiety, Shyness, and Related Constructs, v: J. P. Robinson, P. R. Sha-
ver, L. S. Wrightsman (ur.), Measures of Personality and Social Psychological Attitudes, Acade-
mic Press, London 1991.
21 Ang. Self-Consciousness Scale. Celotna lestvica samozavedanja je sicer sestavljena iz 38 trditev,
eksploratorna faktorska analiza pa poleg socialne anksioznosti nakaže še konstrukta zasebno sa-
mozavedanje in javno samozavedanje.
22 A. Feningstein, M. F. Scheier, A. Buss, Public and Private Self-Consciousness: Assessment and
Theory, Journal of Consulting and Clinical Psychology (1975), št. 4. Vsebinsko podobnih spre-
menljivk se poslužujejo tudi druge raziskave (prim. L. Annoshian, Social isolation and rejection
of homeless children, Journal of Children and Poverty (2003), št. 2.).
23 Trditve v sumacijski spremenljivki so navedene v prilogi 2.
24 L. O. Barnett, Achievement values and anomie among women in a low-income housing pro-
ject, Social Forces (1970), št. 49.
