Page 67 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 67
rej Kirbiš
Socialna
anksioznost in
šolska uspešnost
Socialna anksioznost je v šolskem okolju posebej pomembna, saj je so-
cialno anksiozen učenec ob prisotnosti učiteljev in učencev plah, za-
držan in v zadregi.1 Učitelji na videz manj anksiozne učence percipirajo kot
bolj sposobne in uspešne.2
Anksioznost oz. tesnobnost je preučeval že Freud, ki je temu pojmu na-
menil eno izmed svojih bolj znanih del.3 Freud je menil, da do anksioznosti
pride bodisi zaradi konkretne motnje v razmerah psihične ekonomije, ker
jo ego doživlja pasivno, bodisi jo ego dejavno proizvaja kot signal prihaja-
joče nevarnosti. Freudovske predpostavke o osebnosti sicer niso v ospredju
pri današnjih operacionalizacijah anksioznosti.
Anksioznost se tako danes najpogosteje definira kot neugoden čustven
odziv na dogodke, ki se doživljajo kot ogrožajoči ali nevarni. Anksioznost
med drugim vključuje zaskrbljenost (zaradi domnevne nesposobnosti od-
zivanja na nevarnost) in čustvenost (vzburjenje preko potenja, glavobola,
nervoznosti). Zaskrbljenost je negativno povezana z dojemanjem lastne
učinkovitosti (r ≈ 0,50), zaskrbljeni posamezniki pa čutijo, da se niso zmo-
žni soočiti z izzivi in zahtevami, in imajo dvome o samih sebi. Anksioznost
1 P. M. Ericson, J. W. Gardner, Two Longitudinal Studies of Communication Apprehension and
Its Effects on College Students’ Success, Communication Quarterly (1992), št. 2. N. J. King, T.
H. Ollendick, Children‘s anxiety and phobic disorders in school settings: Classification, asses-
sment, and intervention issues, Review of Educational Research (1989), št. 4.
2 R. Stevens, R. O. Pihl, The identification of the student at-risk for failure, Journal of Clinical
Psychology (1982), št. 3.
3 S. Freud, Inhibitions, Symptoms and Anxiety, Hogarth, London 1926/1961.
Socialna
anksioznost in
šolska uspešnost
Socialna anksioznost je v šolskem okolju posebej pomembna, saj je so-
cialno anksiozen učenec ob prisotnosti učiteljev in učencev plah, za-
držan in v zadregi.1 Učitelji na videz manj anksiozne učence percipirajo kot
bolj sposobne in uspešne.2
Anksioznost oz. tesnobnost je preučeval že Freud, ki je temu pojmu na-
menil eno izmed svojih bolj znanih del.3 Freud je menil, da do anksioznosti
pride bodisi zaradi konkretne motnje v razmerah psihične ekonomije, ker
jo ego doživlja pasivno, bodisi jo ego dejavno proizvaja kot signal prihaja-
joče nevarnosti. Freudovske predpostavke o osebnosti sicer niso v ospredju
pri današnjih operacionalizacijah anksioznosti.
Anksioznost se tako danes najpogosteje definira kot neugoden čustven
odziv na dogodke, ki se doživljajo kot ogrožajoči ali nevarni. Anksioznost
med drugim vključuje zaskrbljenost (zaradi domnevne nesposobnosti od-
zivanja na nevarnost) in čustvenost (vzburjenje preko potenja, glavobola,
nervoznosti). Zaskrbljenost je negativno povezana z dojemanjem lastne
učinkovitosti (r ≈ 0,50), zaskrbljeni posamezniki pa čutijo, da se niso zmo-
žni soočiti z izzivi in zahtevami, in imajo dvome o samih sebi. Anksioznost
1 P. M. Ericson, J. W. Gardner, Two Longitudinal Studies of Communication Apprehension and
Its Effects on College Students’ Success, Communication Quarterly (1992), št. 2. N. J. King, T.
H. Ollendick, Children‘s anxiety and phobic disorders in school settings: Classification, asses-
sment, and intervention issues, Review of Educational Research (1989), št. 4.
2 R. Stevens, R. O. Pihl, The identification of the student at-risk for failure, Journal of Clinical
Psychology (1982), št. 3.
3 S. Freud, Inhibitions, Symptoms and Anxiety, Hogarth, London 1926/1961.
