Page 68 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 68
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
je tudi visoko povezana z depresivnostjo (0,53 < r < 0,76).4 V največji meri
je uveljavljena Spielbergerjeva klasifikacija anksioznosti;5 na eni strani kot
trenutnega stanja, na drugi strani pa kot trajne poteze osebnostne struktu-
re. Prav tako pa je zlasti pomembna operacionalizacija socialne (družbene)
anksioznosti, do katere prihaja v medosebnih stikih.6 Slednjo bomo upo-
števali tudi v pričujoči raziskavi.
V okviru omenjenega splošnega konstrukta pa je socialna anksioznost
psihološki konstrukt, ki se nanaša na pretirano skrb za lastno vedenje v so-
cialnih situacijah, oz. konkretneje, gre za posameznikovo nelagodje ob pri-
sotnosti drugih ter za strah pred zadrego v družbenih situacijah.7
V kontekstu šolske uspešnosti raziskave kažejo, da ima v različnih ra-
zvojnih obdobjih osebnosti anksioznost različen vpliv. Malmberg in sode-
lavci ugotavljajo negativno povezanost med socialno anksioznostjo in šol-
skim uspehom.8 Podobni rezultati so tudi pri raziskavah nekaterih drugih
avtorjev.9 Bloom tudi poroča o večji anksioznosti in zaskrbljenosti pri aka-
4 P. A. Linley, S. Joseph, B. Goodfellow, Positive changes in outlook following trauma and their
relationship to subsequent posttraumatic stress, depression, and anxiety, Journal of Social & Cli-
nical Psychology (2008), št. 8. S. Suemer, S. Poyrzli, K. Grahame, Predictors of Depression and
Anxiety Among International Students, Journal of Counseling & Development (2008), št. 1.
5 C. D. Spielberger, Manual for the State-Trait Anxiety Inventory: STAI (Form Y), Consulting
Psychologist Press, Palo Alto, CA. 1983. C. D. Spielberger, S. J. Sydeman, A. E. Owen, B. J. Mar-
sh, Measuring anxiety and anger with the State-Trait Anxiety Inventory (STAI) and the State-
Trait Anger Expression Inventory (STAXI), v: M. E. Maruish (ur.), The use of psychological te-
sting for treatment planning and outcomes assessment, Lawrence Erlbaum Associates, Mahwah
1999.
6 M. Seeman, Alienation and Anomie, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wrightsman (ur.), Me-
asures of Personality and Social Psychological Attitudes, Academic Press, London 1990.
7 A. Avsec, Korelati samozavedanja oziroma zakaj je bolje manj razmišljati o sebi, Anthropos
(2005), št. 1. A. Avsec, B. Bajec, Validation of the slovene version of the self-consciousness scale,
Psihološka obzorja (2006), št. 1. P. H. Fisher, C. Masia-Warner, R. G. Klein, Skills for Social and
Academic Success: A School-Based Intervention for Social Anxiety Disorder in Adolescents, Cli-
nical Child and Family Psychology Review (2004), št. 4. M. R. Leary, Social Anxiety, Shyness, and
Related Constructs, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wrightsman (ur.), Measures of Personali-
ty and Social Psychological Attitudes, Academic Press, London 1991. M. Puklek Levpušček, Neka-
tere značilnosti socialne anksioznosti in njen pojav v adolescenci, Psihološka obzorja (1995), št. 3.
M. Puklek Levpušček, Modeli socialne anksioznosti, Psihološka obzorja (1997), št. 3.
8 L. Malmberg, B. Wanner, S. Sumra, T. D. Little, Action-control beliefs and school experien-
ces of Tanzanian primary school students, Journal of Cross-Cultural Psychology (2001), št. 5.
9 W. C. Gamble, Y. Jeong Jin, Adolescent Siblings’ Looking Glass Self-Orientations: Patterns
of Liabilities and Associations with Parenting, Journal of Youth & Adolescence (2008), št. 7. J.
Ruthig, R. Perry, S. Hladkyj, N. Hall, R. Pekrun, J. Chipperfield, Perceived control and emoti-
ons: interactive effects on performance in achievement settings, (2008), št. 11. P. G. Surtees, N.
Wainwright, P. Pharoah, Psychosocial Factors and Sex Differences in High Academic Attain-
ment at Cambridge University, Oxford Review of Education (2002), št. 1.
je tudi visoko povezana z depresivnostjo (0,53 < r < 0,76).4 V največji meri
je uveljavljena Spielbergerjeva klasifikacija anksioznosti;5 na eni strani kot
trenutnega stanja, na drugi strani pa kot trajne poteze osebnostne struktu-
re. Prav tako pa je zlasti pomembna operacionalizacija socialne (družbene)
anksioznosti, do katere prihaja v medosebnih stikih.6 Slednjo bomo upo-
števali tudi v pričujoči raziskavi.
V okviru omenjenega splošnega konstrukta pa je socialna anksioznost
psihološki konstrukt, ki se nanaša na pretirano skrb za lastno vedenje v so-
cialnih situacijah, oz. konkretneje, gre za posameznikovo nelagodje ob pri-
sotnosti drugih ter za strah pred zadrego v družbenih situacijah.7
V kontekstu šolske uspešnosti raziskave kažejo, da ima v različnih ra-
zvojnih obdobjih osebnosti anksioznost različen vpliv. Malmberg in sode-
lavci ugotavljajo negativno povezanost med socialno anksioznostjo in šol-
skim uspehom.8 Podobni rezultati so tudi pri raziskavah nekaterih drugih
avtorjev.9 Bloom tudi poroča o večji anksioznosti in zaskrbljenosti pri aka-
4 P. A. Linley, S. Joseph, B. Goodfellow, Positive changes in outlook following trauma and their
relationship to subsequent posttraumatic stress, depression, and anxiety, Journal of Social & Cli-
nical Psychology (2008), št. 8. S. Suemer, S. Poyrzli, K. Grahame, Predictors of Depression and
Anxiety Among International Students, Journal of Counseling & Development (2008), št. 1.
5 C. D. Spielberger, Manual for the State-Trait Anxiety Inventory: STAI (Form Y), Consulting
Psychologist Press, Palo Alto, CA. 1983. C. D. Spielberger, S. J. Sydeman, A. E. Owen, B. J. Mar-
sh, Measuring anxiety and anger with the State-Trait Anxiety Inventory (STAI) and the State-
Trait Anger Expression Inventory (STAXI), v: M. E. Maruish (ur.), The use of psychological te-
sting for treatment planning and outcomes assessment, Lawrence Erlbaum Associates, Mahwah
1999.
6 M. Seeman, Alienation and Anomie, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wrightsman (ur.), Me-
asures of Personality and Social Psychological Attitudes, Academic Press, London 1990.
7 A. Avsec, Korelati samozavedanja oziroma zakaj je bolje manj razmišljati o sebi, Anthropos
(2005), št. 1. A. Avsec, B. Bajec, Validation of the slovene version of the self-consciousness scale,
Psihološka obzorja (2006), št. 1. P. H. Fisher, C. Masia-Warner, R. G. Klein, Skills for Social and
Academic Success: A School-Based Intervention for Social Anxiety Disorder in Adolescents, Cli-
nical Child and Family Psychology Review (2004), št. 4. M. R. Leary, Social Anxiety, Shyness, and
Related Constructs, v: J. P. Robinson, P. R. Shaver, L. S. Wrightsman (ur.), Measures of Personali-
ty and Social Psychological Attitudes, Academic Press, London 1991. M. Puklek Levpušček, Neka-
tere značilnosti socialne anksioznosti in njen pojav v adolescenci, Psihološka obzorja (1995), št. 3.
M. Puklek Levpušček, Modeli socialne anksioznosti, Psihološka obzorja (1997), št. 3.
8 L. Malmberg, B. Wanner, S. Sumra, T. D. Little, Action-control beliefs and school experien-
ces of Tanzanian primary school students, Journal of Cross-Cultural Psychology (2001), št. 5.
9 W. C. Gamble, Y. Jeong Jin, Adolescent Siblings’ Looking Glass Self-Orientations: Patterns
of Liabilities and Associations with Parenting, Journal of Youth & Adolescence (2008), št. 7. J.
Ruthig, R. Perry, S. Hladkyj, N. Hall, R. Pekrun, J. Chipperfield, Perceived control and emoti-
ons: interactive effects on performance in achievement settings, (2008), št. 11. P. G. Surtees, N.
Wainwright, P. Pharoah, Psychosocial Factors and Sex Differences in High Academic Attain-
ment at Cambridge University, Oxford Review of Education (2002), št. 1.
