Page 69 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 69
Socialna anksioznost in šolska uspešnost
demsko nadarjenih dijakih.10 Anksioznost je prav tako povezana z dejavni-
kom šolske uspešnosti – absentizmom.11 Groverjeva in sodelavci v longitu-
dinalni študiji ugotavljajo, da je anksioznost v prvem razredu osnovne šole
negativen prediktor šolske uspešnosti v prvem ter v osmem razredu.12 Po-
dobno tudi Duchesne in sodelavci v longitudinalni študiji ugotavljajo, da
večja anksioznost v osnovni šoli napoveduje nedokončanje srednje šole.13
Testna anksioznost lahko neposredno moti pri uresničevanju dejanskega
dosežka, torej onemogoča uspešno funkcioniranje pri preverjanju znanja
in sposobnosti.14
Na drugi strani sta McEwan in Goldberg pri podiplomskih študentih
ugotovila, da anksioznost kot osebnostna lastnost pozitivno napoveduje
uspeh (r = 0,35), ker spodbuja k delu.15 Vendar pa je vzorec anketirancev v
njuni raziskavi majhen (n = 45), statistična značilnost pa je tik izven najpo-
gosteje določene meje (p = 0,054). Robinson je ugotovil, da utegne biti an-
ksioznost ugoden napovedovalnik pri manj sposobnih dijakih.16
Nekatere najnovejše raziskave pa na drugi strani kažejo, da anksioznost
ni povezana s šolskim uspehom. Podobno ugotavlja tudi Fathi-Ashtiani s
sodelavci, vendar obenem dodaja, da je anksioznost na drugi strani močno
negativno povezana s pojavi, ki sicer vplivajo na šolsko uspešnost (npr. sa-
mopodobo in depresijo). Z drugimi besedami, socialna anksioznost utegne
imeti posreden vpliv na šolsko uspešnost preko drugih pojavov, ki se nanaš-
jo na dojemanje sebe.
Yeh in sodelavci ugotavljajo, da na celotnem vzorcu anketirancev v nji-
hovi raziskavi med anksioznostjo in šolskim uspehom ni povezanosti.17
10 A. Bloom, When a B grade is next to bereavement, Times Educational Supplement (2008), št.
4808.
11 A. Furnham, J. Mitchell, Personality, needs, social skills and academic achievement: A longi-
tudinal study, Personality and Individual Differences (1991), št. 10.
12 R. L. Grover, G. S. Ginsburg, N. Ialongo, Psychosocial outcomes of anxious first graders: a se-
ven-year follow-up, Depression & Anxiety (1091-4269) (2007), št. 1.
13 S. Duchesne, F. Vitaro, S. Larose, R. Tremblay, Trajectories of Anxiety During Elementary-
school Years and the Prediction of High School Noncompletion, Journal of Youth & Adolescen-
ce (2008), št. 1.
14 R. Alpert, R. Haber, Anxiety in academic achievement situations, Journal of Abnormal and
Social Psychology (1960), št. 61.
15 L. McEwan, D. Goldenberg, Achievement motivation, anxiety and academic success in first
year of master of nursing students, Nurse Education Today (1998), št. 5.
16 B. W. Robinson, A study of anxiety and academic achievement, Journal of Consulting Psycho-
logy (1966), št. 2.
17 Y. C. Yeh, C. F. Yen, C. S. Lai, C. H. Huang, K. M. Liu, I. T. Huang, Correlations between
academic achievement and anxiety and depression in medical students experiencing integrated
curriculum reform, The Kaohsiung Journal Of Medical Sciences (2007), št. 8.
demsko nadarjenih dijakih.10 Anksioznost je prav tako povezana z dejavni-
kom šolske uspešnosti – absentizmom.11 Groverjeva in sodelavci v longitu-
dinalni študiji ugotavljajo, da je anksioznost v prvem razredu osnovne šole
negativen prediktor šolske uspešnosti v prvem ter v osmem razredu.12 Po-
dobno tudi Duchesne in sodelavci v longitudinalni študiji ugotavljajo, da
večja anksioznost v osnovni šoli napoveduje nedokončanje srednje šole.13
Testna anksioznost lahko neposredno moti pri uresničevanju dejanskega
dosežka, torej onemogoča uspešno funkcioniranje pri preverjanju znanja
in sposobnosti.14
Na drugi strani sta McEwan in Goldberg pri podiplomskih študentih
ugotovila, da anksioznost kot osebnostna lastnost pozitivno napoveduje
uspeh (r = 0,35), ker spodbuja k delu.15 Vendar pa je vzorec anketirancev v
njuni raziskavi majhen (n = 45), statistična značilnost pa je tik izven najpo-
gosteje določene meje (p = 0,054). Robinson je ugotovil, da utegne biti an-
ksioznost ugoden napovedovalnik pri manj sposobnih dijakih.16
Nekatere najnovejše raziskave pa na drugi strani kažejo, da anksioznost
ni povezana s šolskim uspehom. Podobno ugotavlja tudi Fathi-Ashtiani s
sodelavci, vendar obenem dodaja, da je anksioznost na drugi strani močno
negativno povezana s pojavi, ki sicer vplivajo na šolsko uspešnost (npr. sa-
mopodobo in depresijo). Z drugimi besedami, socialna anksioznost utegne
imeti posreden vpliv na šolsko uspešnost preko drugih pojavov, ki se nanaš-
jo na dojemanje sebe.
Yeh in sodelavci ugotavljajo, da na celotnem vzorcu anketirancev v nji-
hovi raziskavi med anksioznostjo in šolskim uspehom ni povezanosti.17
10 A. Bloom, When a B grade is next to bereavement, Times Educational Supplement (2008), št.
4808.
11 A. Furnham, J. Mitchell, Personality, needs, social skills and academic achievement: A longi-
tudinal study, Personality and Individual Differences (1991), št. 10.
12 R. L. Grover, G. S. Ginsburg, N. Ialongo, Psychosocial outcomes of anxious first graders: a se-
ven-year follow-up, Depression & Anxiety (1091-4269) (2007), št. 1.
13 S. Duchesne, F. Vitaro, S. Larose, R. Tremblay, Trajectories of Anxiety During Elementary-
school Years and the Prediction of High School Noncompletion, Journal of Youth & Adolescen-
ce (2008), št. 1.
14 R. Alpert, R. Haber, Anxiety in academic achievement situations, Journal of Abnormal and
Social Psychology (1960), št. 61.
15 L. McEwan, D. Goldenberg, Achievement motivation, anxiety and academic success in first
year of master of nursing students, Nurse Education Today (1998), št. 5.
16 B. W. Robinson, A study of anxiety and academic achievement, Journal of Consulting Psycho-
logy (1966), št. 2.
17 Y. C. Yeh, C. F. Yen, C. S. Lai, C. H. Huang, K. M. Liu, I. T. Huang, Correlations between
academic achievement and anxiety and depression in medical students experiencing integrated
curriculum reform, The Kaohsiung Journal Of Medical Sciences (2007), št. 8.
