Page 64 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 64
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Študije, ki odpirajo vprašanje relacij med šolo/šolsko uspešnostjo in de-
viantnostjo kažejo na relevantnost npr. navezanosti na šolo4 in šolske kli-
me. Tako sta npr. Gottfredson in Gottfredson ugotovila, da imajo šole,
kjer je stopnja deviantnosti najvišja, nekatere skupne karakteristike – ne-
zadostna sredstva za poučevanje, slabo sodelovanje med učitelji, neučinko-
vita in nemotivirana administracija, nekonsistentno uveljavljanje nepravič-
nih sankcij, ipd.5
Protektivno naj bi delovala tudi involviranost in participacija učencev v
šolski in obšolskih dejavnostih,6 involviranost in nadzor staršev,7 pa tudi
vrstniki, ki po eni strani vodijo do deviantnega vedenja, po drugi pa lahko
vršijo obliko neformalne družbene kontrole.8
Ker naša raziskava ni bila prvenstveno namenjena ugotavljanju dejavni-
kov deviantnosti, smo razpolagali z omejenim naborom potencialnih ko-
relatov deviantnosti.
– Šolska deviantnost: instrument je bil sestavljen iz štirih vprašanj Likerto-
vega tipa (1 = nikoli, 5 = pogosto), kjer so dijaki ocenjevali stopnjo stri-
njanja v zvezi s samopercepcijo pogostosti problemov v šoli v zadnjem ra-
zredu osnovne šole9: »Kako pogosto je bilo zate v zadnjem razredu OŠ
značilno, da si imel(a) slabe ocene?«, »Kako pogosto je bilo zate v za-
dnjem razredu OŠ značilno, da si prepisoval(a) pri testih?«, »Kako po-
gosto je bilo zate v zadnjem razredu OŠ značilno, da si izostajal(a) od
pouka neopravičeno?« ter »Kako pogosto je bilo zate v zadnjem razre-
du OŠ značilno, da si imel(a) konflikte z učitelji?« Interna zanesljivost
tako oblikovane sumacijske spremenljivke je bila zadovoljiva (C. Alpha
= 0,68).
Odnos med deviantnostjo in šolsko uspešnostjo je prikazan spodaj (Slika 9).
4 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
5 G. D. Gottfredson, D. C. Gottfredson, Victimization in Schools, Plenum, New York 1985.
6 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
7 A. T. Vazsonyi, R. Klanjšek, A test of Self-Control Theory across different socioeconomic stra-
ta, Justice quarterly (2008), št. 1.
8 R. Akers, Criminological Theories: Introduction, Evaluation, and Application, Roxbury, Los
Angeles 2000. M. Warr, Age, peers, and delinquency, Criminology (1993), št. 1.
9 Celotna samopercepcija problemov je bila sestavljena iz šestih trditev, vendar smo na osnovi te-
oretičnih in praktičnih razlogov dve trditvi, ki se nista nanašali na šolske probleme s preučeva-
nega vidika deviantnosti, izločili.
Študije, ki odpirajo vprašanje relacij med šolo/šolsko uspešnostjo in de-
viantnostjo kažejo na relevantnost npr. navezanosti na šolo4 in šolske kli-
me. Tako sta npr. Gottfredson in Gottfredson ugotovila, da imajo šole,
kjer je stopnja deviantnosti najvišja, nekatere skupne karakteristike – ne-
zadostna sredstva za poučevanje, slabo sodelovanje med učitelji, neučinko-
vita in nemotivirana administracija, nekonsistentno uveljavljanje nepravič-
nih sankcij, ipd.5
Protektivno naj bi delovala tudi involviranost in participacija učencev v
šolski in obšolskih dejavnostih,6 involviranost in nadzor staršev,7 pa tudi
vrstniki, ki po eni strani vodijo do deviantnega vedenja, po drugi pa lahko
vršijo obliko neformalne družbene kontrole.8
Ker naša raziskava ni bila prvenstveno namenjena ugotavljanju dejavni-
kov deviantnosti, smo razpolagali z omejenim naborom potencialnih ko-
relatov deviantnosti.
– Šolska deviantnost: instrument je bil sestavljen iz štirih vprašanj Likerto-
vega tipa (1 = nikoli, 5 = pogosto), kjer so dijaki ocenjevali stopnjo stri-
njanja v zvezi s samopercepcijo pogostosti problemov v šoli v zadnjem ra-
zredu osnovne šole9: »Kako pogosto je bilo zate v zadnjem razredu OŠ
značilno, da si imel(a) slabe ocene?«, »Kako pogosto je bilo zate v za-
dnjem razredu OŠ značilno, da si prepisoval(a) pri testih?«, »Kako po-
gosto je bilo zate v zadnjem razredu OŠ značilno, da si izostajal(a) od
pouka neopravičeno?« ter »Kako pogosto je bilo zate v zadnjem razre-
du OŠ značilno, da si imel(a) konflikte z učitelji?« Interna zanesljivost
tako oblikovane sumacijske spremenljivke je bila zadovoljiva (C. Alpha
= 0,68).
Odnos med deviantnostjo in šolsko uspešnostjo je prikazan spodaj (Slika 9).
4 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
5 G. D. Gottfredson, D. C. Gottfredson, Victimization in Schools, Plenum, New York 1985.
6 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
7 A. T. Vazsonyi, R. Klanjšek, A test of Self-Control Theory across different socioeconomic stra-
ta, Justice quarterly (2008), št. 1.
8 R. Akers, Criminological Theories: Introduction, Evaluation, and Application, Roxbury, Los
Angeles 2000. M. Warr, Age, peers, and delinquency, Criminology (1993), št. 1.
9 Celotna samopercepcija problemov je bila sestavljena iz šestih trditev, vendar smo na osnovi te-
oretičnih in praktičnih razlogov dve trditvi, ki se nista nanašali na šolske probleme s preučeva-
nega vidika deviantnosti, izločili.
