Page 63 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 63
i Klanjšek
Šolska deviantnost
in šolska uspešnost
Odklonskost ali deviantnost se pojavlja kot eden izmed pomemb-
nejših korelatov šolske uspešnosti.1 Od tod izhaja, da ob analizi
dejavnikov šolske uspešnosti ne gre spregledati problematičnega vedenja
oziroma dejavnikov, ki do njega vodijo.
Pretekle raziskave kažejo, da je deviantnost posledica interakcije med
mnogimi dejavniki, ki vključujejo tako biološke, psihološke in družbene
kategorije. Tako empirična evidenca kaže na relevantnost dejavnikov, ki
se nanašajo na kemično-hormonski ustroj posameznikovih možganov, na
vzorce socializacije (Gottfredson in Hirschi v svojem odmevnem delu2 go-
vorita o pomenu in vplivu starševskih procesov – bližina, podpora, nadzor
– pri oblikovanju koncepta samokontrole, ki se kaže kot signifikanten pre-
diktor deviantnosti ne glede na spol, starost, raso, ekonomski ali družbeni
položaj), na širši družbeni kontekst (npr. tip naselja v povezavi z obliko in
ravnijo socialne kontrole).3
1 R. Arum, I. R. Beattie, High school experience and the risk of adult incarceration, Crimino-
logy (1999), št. 37. M. Gottfredson, T. Hirschi, A General Theory of Crime, Stanford Universi-
ty Press, Stanford 1990.
2 R. Arum, I. R. Beattie, High school experience and the risk of adult incarceration, Crimino-
logy (1999), št. 37. M. Gottfredson, T. Hirschi, A General Theory of Crime, Stanford Universi-
ty Press, Stanford 1990.
3 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
Šolska deviantnost
in šolska uspešnost
Odklonskost ali deviantnost se pojavlja kot eden izmed pomemb-
nejših korelatov šolske uspešnosti.1 Od tod izhaja, da ob analizi
dejavnikov šolske uspešnosti ne gre spregledati problematičnega vedenja
oziroma dejavnikov, ki do njega vodijo.
Pretekle raziskave kažejo, da je deviantnost posledica interakcije med
mnogimi dejavniki, ki vključujejo tako biološke, psihološke in družbene
kategorije. Tako empirična evidenca kaže na relevantnost dejavnikov, ki
se nanašajo na kemično-hormonski ustroj posameznikovih možganov, na
vzorce socializacije (Gottfredson in Hirschi v svojem odmevnem delu2 go-
vorita o pomenu in vplivu starševskih procesov – bližina, podpora, nadzor
– pri oblikovanju koncepta samokontrole, ki se kaže kot signifikanten pre-
diktor deviantnosti ne glede na spol, starost, raso, ekonomski ali družbeni
položaj), na širši družbeni kontekst (npr. tip naselja v povezavi z obliko in
ravnijo socialne kontrole).3
1 R. Arum, I. R. Beattie, High school experience and the risk of adult incarceration, Crimino-
logy (1999), št. 37. M. Gottfredson, T. Hirschi, A General Theory of Crime, Stanford Universi-
ty Press, Stanford 1990.
2 R. Arum, I. R. Beattie, High school experience and the risk of adult incarceration, Crimino-
logy (1999), št. 37. M. Gottfredson, T. Hirschi, A General Theory of Crime, Stanford Universi-
ty Press, Stanford 1990.
3 E. B. Stewart, School Structural Characteristics, Student Effort, Peer Associations, and Paren-
tal Involvement: The Influence of School- and Individual-Level Factors on Academic Achieve-
ment, Education and Urban Society (2008), št. 1.
