Page 55 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 55
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
Na to, da je morda res pomembneje to, kaj družina »počne in misli«
(vključno z izobrazbo staršev), kot pa to, kaj družina »ima«, pa nenaza-
dnje kaže tudi analiza vpliva ekonomskega položaja na šolsko uspešnost.
Rezultati so namreč pokazali, da višji ekonomski položaj deluje celo zavi-
ralno na šolsko uspešnost, kar je v nasprotju s tezo, »da je socioekonomsko
ozadje še vedno eden izmed najpomembnejših prediktorjev šolske uspe-
šnosti« (Graetz 1995) oziroma z izsledki mnogih študij.22
Razlag, zakaj pričujoča študija tega ni potrdila, je lahko več. Vsekakor
je možno, da gre za napako metodološke narave. Ekonomski položaj dru-
žine je bil namreč merjen preko subjektivne ocene posameznikov, ki mor-
da nimajo realne predstave o materialnem položaju svoje družine. Toda ob
tem velja izpostaviti, da bivariatna analiza pokaže na pozitivno in statistič-
no značilno (p < 0,001) povezavo med ekonomskim položajem družine in
izobrazbo obeh staršev (ki izkazuje pozitiven in statistično značilen vpliv
na šolsko uspešnost), kar je skladno s tezo, da sta v sodobni družbi glavna
dejavnika družbenoekonomskega položaja »dohodek in izobrazba«;23 da
je izobrazba pomemben korelat družbenoekonomskega položaja.24 Z dru-
gimi besedami, študija kaže, da dve glavni kategoriji družbenoekonomske-
ga položaja družine (med katerima, skladno s pričakovanji, obstaja pozitiv-
na povezava tudi v okviru te študije) izkazujeta diametralen vpliv na šol-
sko uspešnost otroka.
22 P. Amato, Children in Australian Families: The Growth of Competence, Prentice Hall, Sydney
1987. J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. We-
infeld, R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Wa-
shington, DC 1966. B. Graetz, Socioeconomic Status in Education Research and Policy, v: J.
Ainley, B. Graetz, M. Long, M. Batten (ur.), Socioeconomic Status and School Education, DEET/
ACER, Canberra 1995. M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social
Origin on the Educational and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work,
Employment & Society (2001), št. 3. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family
and schooling, Basic Books, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of eco-
nomic success in America, Basic Books, New York 1979. J. M. Powers, An Analysis of Performan-
ce-Based Accountability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts,
Educational Policy (2003), št. 5.
23 S. Schiemann, K. Nguyen, D. Elliot, Religiousness, Socioeconomic Status and Sense of Maste-
ry, Social Psychology Quarterly (2003), št. 1.
24 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996. M. N. Hansen, Closure in an
Open Proffesion. The Impact of Social Origin on the Educational and Occupational Success
of Graduates of Law in Norway, Work, Employment & Society (2001), št. 3. R. Herrnstein, C.
A. Murray, The bell curve: intelligence and class structure in American life, The Free Press, New
York 1994. F. Parkin, Marxism and Class Theory: A Bourgeoise Critique, Tavsitock Press, Lon-
don 1979.
Na to, da je morda res pomembneje to, kaj družina »počne in misli«
(vključno z izobrazbo staršev), kot pa to, kaj družina »ima«, pa nenaza-
dnje kaže tudi analiza vpliva ekonomskega položaja na šolsko uspešnost.
Rezultati so namreč pokazali, da višji ekonomski položaj deluje celo zavi-
ralno na šolsko uspešnost, kar je v nasprotju s tezo, »da je socioekonomsko
ozadje še vedno eden izmed najpomembnejših prediktorjev šolske uspe-
šnosti« (Graetz 1995) oziroma z izsledki mnogih študij.22
Razlag, zakaj pričujoča študija tega ni potrdila, je lahko več. Vsekakor
je možno, da gre za napako metodološke narave. Ekonomski položaj dru-
žine je bil namreč merjen preko subjektivne ocene posameznikov, ki mor-
da nimajo realne predstave o materialnem položaju svoje družine. Toda ob
tem velja izpostaviti, da bivariatna analiza pokaže na pozitivno in statistič-
no značilno (p < 0,001) povezavo med ekonomskim položajem družine in
izobrazbo obeh staršev (ki izkazuje pozitiven in statistično značilen vpliv
na šolsko uspešnost), kar je skladno s tezo, da sta v sodobni družbi glavna
dejavnika družbenoekonomskega položaja »dohodek in izobrazba«;23 da
je izobrazba pomemben korelat družbenoekonomskega položaja.24 Z dru-
gimi besedami, študija kaže, da dve glavni kategoriji družbenoekonomske-
ga položaja družine (med katerima, skladno s pričakovanji, obstaja pozitiv-
na povezava tudi v okviru te študije) izkazujeta diametralen vpliv na šol-
sko uspešnost otroka.
22 P. Amato, Children in Australian Families: The Growth of Competence, Prentice Hall, Sydney
1987. J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. We-
infeld, R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Wa-
shington, DC 1966. B. Graetz, Socioeconomic Status in Education Research and Policy, v: J.
Ainley, B. Graetz, M. Long, M. Batten (ur.), Socioeconomic Status and School Education, DEET/
ACER, Canberra 1995. M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social
Origin on the Educational and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work,
Employment & Society (2001), št. 3. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family
and schooling, Basic Books, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of eco-
nomic success in America, Basic Books, New York 1979. J. M. Powers, An Analysis of Performan-
ce-Based Accountability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts,
Educational Policy (2003), št. 5.
23 S. Schiemann, K. Nguyen, D. Elliot, Religiousness, Socioeconomic Status and Sense of Maste-
ry, Social Psychology Quarterly (2003), št. 1.
24 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996. M. N. Hansen, Closure in an
Open Proffesion. The Impact of Social Origin on the Educational and Occupational Success
of Graduates of Law in Norway, Work, Employment & Society (2001), št. 3. R. Herrnstein, C.
A. Murray, The bell curve: intelligence and class structure in American life, The Free Press, New
York 1994. F. Parkin, Marxism and Class Theory: A Bourgeoise Critique, Tavsitock Press, Lon-
don 1979.
