Page 56 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 56
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Če torej predpostavimo, da ne gre za »metodološko anomalijo«, potem
se za izkazane rezultate ponuja več razlag: 1) mogoče je, da hitra ekonom-
ska mobilnost določenega sloja še ni pripeljala do kristalizacije družbene-
ga položaja; 2) da učinek ekonomske deprivacije na šolsko uspešnost ni vi-
den zaradi razmeroma nizke stopnje dohodkovne neenakosti v Slovenji; 3)
da imajo otroci staršev, ki sicer pripadajo istemu razredu, različne poglede,
vrednote, tj. različen odnos do šole in šolske uspešnosti (kar do neke mere
nakazuje tudi ugotovitev, da so tisti, ki prihajajo iz najbolje situiranih dru-
žin, dajali zelo različne odgovore na trditev »Biti uspešen v zadnjem razre-
du OŠ je bilo zame pomembno«), ki je sicer močno povezana s šolsko uspe-
šnostjo: r = 0,46; p < 0,01); 4) da se mogoče pojavlja efekt, kjer višji eko-
nomski položaj na otroka deluje destimulativno – možno je, da otroci pre-
možnih staršev zavzamejo pasivni odnos do šolske uspešnosti, saj računa-
jo na to, da bodo uspeli živeti lagodno življenje brez lastnega truda, k če-
mur naj bi, kot nakaže Lasch,25 doprinesla tudi permisivna vzgoja novih
bogatašev.
Kot je zgoraj nakazano, se poleg družinskih procesov izpostavlja tudi
pomen velikosti in strukture družine. V okviru prvega je v raziskovalni
literaturi zlasti prisotno vprašanje o številu otrok, preko katerega se sku-
ša preveriti tezo, ali manjše število oz. edinec predstavlja spodbuden soci-
alizacijski dejavnik. Izsledki, ki se nanašajo na to vprašanje, niso enotni.
Kljub temu prevladuje mnenje, da je velika družina »prenehala« biti nega-
tiven prediktor šolske uspešnosti, vsaj v ZDA.26
Raziskave, ki ugotavljajo vpliv strukture družine na šolsko uspešnost
posameznika, pa se ukvarjajo predvsem, ali in kako na šolsko uspešnost
otroka vpliva enoroditeljstvo in življenje v okviru »netradicionalne« dru-
žine (odsotnost enega ali obeh bioloških staršev). Večina izmed njih kaže
na to, da je ta vpliv negativen,27 nekatere druge pa kažejo, da je za uspešno
socializacijo (v smislu oblikovanja osebnosti, ki je uspešna v šoli) dovolj en
25 C. Lasch, The culture of narcissism: American life in an age of diminishing expectations, W.W.
Norton, New York 1991.
26 E. Hanushek, School resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money mat-
ter? The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Institution,
Washington 1996.
27 D. Downey, The school performance of children from single-mother and single-father fami-
lies, Journal of Family Issues (1994), št. 1. D. R. Entwisle, K. L. Alexander, A parent‘s economic
shadow: Family structure vs. family resources as influences on early school achievement, Jour-
nal of Marriage and the Family (1995), št. 1. A. Rich, Beyond the Classroom: How Parents Influ-
ence their Children’s Education, Policy Monograph 48, Centre for Independent Studies, St Leo-
nards 2000.
Če torej predpostavimo, da ne gre za »metodološko anomalijo«, potem
se za izkazane rezultate ponuja več razlag: 1) mogoče je, da hitra ekonom-
ska mobilnost določenega sloja še ni pripeljala do kristalizacije družbene-
ga položaja; 2) da učinek ekonomske deprivacije na šolsko uspešnost ni vi-
den zaradi razmeroma nizke stopnje dohodkovne neenakosti v Slovenji; 3)
da imajo otroci staršev, ki sicer pripadajo istemu razredu, različne poglede,
vrednote, tj. različen odnos do šole in šolske uspešnosti (kar do neke mere
nakazuje tudi ugotovitev, da so tisti, ki prihajajo iz najbolje situiranih dru-
žin, dajali zelo različne odgovore na trditev »Biti uspešen v zadnjem razre-
du OŠ je bilo zame pomembno«), ki je sicer močno povezana s šolsko uspe-
šnostjo: r = 0,46; p < 0,01); 4) da se mogoče pojavlja efekt, kjer višji eko-
nomski položaj na otroka deluje destimulativno – možno je, da otroci pre-
možnih staršev zavzamejo pasivni odnos do šolske uspešnosti, saj računa-
jo na to, da bodo uspeli živeti lagodno življenje brez lastnega truda, k če-
mur naj bi, kot nakaže Lasch,25 doprinesla tudi permisivna vzgoja novih
bogatašev.
Kot je zgoraj nakazano, se poleg družinskih procesov izpostavlja tudi
pomen velikosti in strukture družine. V okviru prvega je v raziskovalni
literaturi zlasti prisotno vprašanje o številu otrok, preko katerega se sku-
ša preveriti tezo, ali manjše število oz. edinec predstavlja spodbuden soci-
alizacijski dejavnik. Izsledki, ki se nanašajo na to vprašanje, niso enotni.
Kljub temu prevladuje mnenje, da je velika družina »prenehala« biti nega-
tiven prediktor šolske uspešnosti, vsaj v ZDA.26
Raziskave, ki ugotavljajo vpliv strukture družine na šolsko uspešnost
posameznika, pa se ukvarjajo predvsem, ali in kako na šolsko uspešnost
otroka vpliva enoroditeljstvo in življenje v okviru »netradicionalne« dru-
žine (odsotnost enega ali obeh bioloških staršev). Večina izmed njih kaže
na to, da je ta vpliv negativen,27 nekatere druge pa kažejo, da je za uspešno
socializacijo (v smislu oblikovanja osebnosti, ki je uspešna v šoli) dovolj en
25 C. Lasch, The culture of narcissism: American life in an age of diminishing expectations, W.W.
Norton, New York 1991.
26 E. Hanushek, School resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money mat-
ter? The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Institution,
Washington 1996.
27 D. Downey, The school performance of children from single-mother and single-father fami-
lies, Journal of Family Issues (1994), št. 1. D. R. Entwisle, K. L. Alexander, A parent‘s economic
shadow: Family structure vs. family resources as influences on early school achievement, Jour-
nal of Marriage and the Family (1995), št. 1. A. Rich, Beyond the Classroom: How Parents Influ-
ence their Children’s Education, Policy Monograph 48, Centre for Independent Studies, St Leo-
nards 2000.