Page 53 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 53
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
Slika 6: Nadzor očeta in šolski uspeh
Na osnovi prikazanih rezultatov je mogoče sklepati, da na šolsko uspe-
šnost slovenske mladino pomembno vplivajo starševski procesi. Seveda pa
ob tem velja poudariti, da tovrstne, (bivariatne) analize lahko vodijo do na-
pačnih sklepov. Natančneje, obravnavane odnose je potrebno kontrolirati
s sociodemografskimi spremenljivkami, saj različne raziskave kažejo na po-
vezanost sociodemografskih spremenljivk (npr. socioekonomskega statusa)
in socializacijskih stilov.20
Tabela 5 prikazuje rezultate regresijske analize, kjer smo preverjali robu-
stnost vpliva družinskih procesov na šolsko uspešnost slovenske mladine.
Rezultati v Tabeli 5 kažejo, da ima v regresijski analizi, podobno kot pri
bivariatni analizi, podpora in bližina matere in očeta pozitiven (in stati-
stično značilen) vpliv na šolsko uspešnost. Enako velja tudi za nadzor star-
šev, čeprav se tu kot pomembnejši kaže nadzor matere.
20 L. M. Burton, R. L. Jarrett, In the mix, yet on the margins: The place of families in urban ne-
ighborhood and child development research, Journal of Marriage and the Family (2000), št. 1.
B. A. Kotchick, R. Forehand, Putting parenting in perspective: A discussionof the contextual
factors that shape parenting practices, Journal of Child and Family Studies (2002), št. 11. T. Le-
venthal, J. Brooks-Gunn, The neighborhoods they live in: The effects of neighborhood residence
on child and adolescent outcomes, Psychological Bulletin (2000), št. 1.
Slika 6: Nadzor očeta in šolski uspeh
Na osnovi prikazanih rezultatov je mogoče sklepati, da na šolsko uspe-
šnost slovenske mladino pomembno vplivajo starševski procesi. Seveda pa
ob tem velja poudariti, da tovrstne, (bivariatne) analize lahko vodijo do na-
pačnih sklepov. Natančneje, obravnavane odnose je potrebno kontrolirati
s sociodemografskimi spremenljivkami, saj različne raziskave kažejo na po-
vezanost sociodemografskih spremenljivk (npr. socioekonomskega statusa)
in socializacijskih stilov.20
Tabela 5 prikazuje rezultate regresijske analize, kjer smo preverjali robu-
stnost vpliva družinskih procesov na šolsko uspešnost slovenske mladine.
Rezultati v Tabeli 5 kažejo, da ima v regresijski analizi, podobno kot pri
bivariatni analizi, podpora in bližina matere in očeta pozitiven (in stati-
stično značilen) vpliv na šolsko uspešnost. Enako velja tudi za nadzor star-
šev, čeprav se tu kot pomembnejši kaže nadzor matere.
20 L. M. Burton, R. L. Jarrett, In the mix, yet on the margins: The place of families in urban ne-
ighborhood and child development research, Journal of Marriage and the Family (2000), št. 1.
B. A. Kotchick, R. Forehand, Putting parenting in perspective: A discussionof the contextual
factors that shape parenting practices, Journal of Child and Family Studies (2002), št. 11. T. Le-
venthal, J. Brooks-Gunn, The neighborhoods they live in: The effects of neighborhood residence
on child and adolescent outcomes, Psychological Bulletin (2000), št. 1.
