Page 51 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 51
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
domov takoj po končanem pouku.«. Vsa vprašanja so bila podana v Li-
kertovem formatu: 1 = netipično zame, 5 = tipično zame. Na tej osnovi
je bila izračunana sumirana spremenljivka »nadzor_mati« (C. alphamati
= 0,72)/»nadzor_oče« (C. alphaoče = 0,87).
Tudi za namene te analize smo učence rangirali v štiri skupine in sicer
glede na raven prisotnosti obeh komponent. Slika 3 prikazuje šolski uspeh
učenca glede na raven podpore in bližine, ki jo je prejel(a) s strani matere.
Rezultati analize povprečij (ANOVA) med posameznimi kvartili so po-
kazali, da pripadnost skupini z najnižjo podporo in bližino matere pravi-
loma pomeni nižji šolski uspeh (p < 0,05), vendar velja ob tem izpostaviti,
da to velja le do neke meje (tretji kvartil). (Pre)visoka raven bližine in pod-
pore matere izkazuje negativen donos v smislu šolske uspešnosti. Z drugi-
mi besedami, razlike v povprečni šolski uspešnosti med prvim in zadnjim
kvartilom glede na bližino in podporo matere so se izkazale za statistično
neznačilne (p > 0.05). Podoben efekt je mogoče zaznati tudi v primeru, ko
se v analizo uvede bližina in podpora očeta (slika 4), čeprav je le-ta nekoli-
ko manj izrazit.
Slika 4: Podpora in bližina očeta ter šolski uspeh
domov takoj po končanem pouku.«. Vsa vprašanja so bila podana v Li-
kertovem formatu: 1 = netipično zame, 5 = tipično zame. Na tej osnovi
je bila izračunana sumirana spremenljivka »nadzor_mati« (C. alphamati
= 0,72)/»nadzor_oče« (C. alphaoče = 0,87).
Tudi za namene te analize smo učence rangirali v štiri skupine in sicer
glede na raven prisotnosti obeh komponent. Slika 3 prikazuje šolski uspeh
učenca glede na raven podpore in bližine, ki jo je prejel(a) s strani matere.
Rezultati analize povprečij (ANOVA) med posameznimi kvartili so po-
kazali, da pripadnost skupini z najnižjo podporo in bližino matere pravi-
loma pomeni nižji šolski uspeh (p < 0,05), vendar velja ob tem izpostaviti,
da to velja le do neke meje (tretji kvartil). (Pre)visoka raven bližine in pod-
pore matere izkazuje negativen donos v smislu šolske uspešnosti. Z drugi-
mi besedami, razlike v povprečni šolski uspešnosti med prvim in zadnjim
kvartilom glede na bližino in podporo matere so se izkazale za statistično
neznačilne (p > 0.05). Podoben efekt je mogoče zaznati tudi v primeru, ko
se v analizo uvede bližina in podpora očeta (slika 4), čeprav je le-ta nekoli-
ko manj izrazit.
Slika 4: Podpora in bližina očeta ter šolski uspeh
