Page 59 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 59
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
stično značilne (p > 0,05). Relativno veliko odstopanje v povprečni uspe-
šnosti otrok, ki ne živijo niti s svojimi biološkimi, niti s svojimi nebiološki-
mi starši, je posledica dejstva, da je ta skupina predstavljala le 0,4 % v ce-
lotnem vzorcu (n = 5). Tako gre tudi v tem primeru za ugotovitev, ki je v
nasprotju z izsledki nekaterih raziskav, ki kažejo na to, da »netradicional-
ne oblike družin« (enostarševska družina, družina z nebiološkimi starši)35
(Sun and Li 2001) deluje negativno na šolski uspeh otroka,36 pri čemer se
najpogosteje pojavlja argument o večdimenzionalni deprivaciji, ki vključu-
je ekonomsko, kulturno in socialno komponento v smislu Bourdieujeve-
ga37 kulturnega kapitala in Colemanovega38 socialnega kapitala.39
Kot nakazano, bi naj negativen vpliv na šolsko uspešnost izkazovala tudi
velikost družine. Tako npr. Brown s sodelavci40 vzpostavlja povezavo med
velikostjo družine in zanemarjanjem, ki naj bi sicer pomembno vplivalo na
šolsko uspešnost.41 Spodnja slika na primeru slovenske mladine kaže odnos
med šolsko uspešnostjo in številom otrok v družini.
Iz rezultatov je mogoče sklepati, da večje število otrok v družini vodi
do nižje šolske uspešnosti, vendar analiza razlike med povprečij pokaže,
da razlike niso statistično značilne (p > 0,05). Slednje potrdi tudi enostav-
na korelacija med velikostjo družine in šolsko uspešnostjo, ki pokaže, da
med spremenljivkama ni statistično značilne povezanosti (r = -0,04; p >
0,05). Na neobstoj povezav med šolsko uspešnostjo ter velikostjo in struk-
turo družine kažejo tudi rezultati regresijske analize.
35 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
36 M. Astone, S. Mclanahan, Family structure parental practices and high school completion,
American Sociological Review (1991), št. 56. D. Downey, The school performance of children
from single-mother and single-father families, Journal of Family Issues (1994), št. 1. A. Rich, Be-
yond the Classroom: How Parents Influence their Children’s Education, Policy Monograph 48,
Centre for Independent Studies, St Leonards 2000.
37 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996.
38 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
39 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
40 J. Brown, P. Cohen, J. G. Johnson, S. Salzinger, A longitudinal analysis of risk factors for
child maltreatment: findings of a 17-year prospective study of officially recorded and self-repor-
ted child abuse and neglect, Child Abuse & Neglect (1998), št. 11.
41 M. D. De Bellis, The Psychobiology of Neglect, Child Maltreatment (2005), št. 2. H. Dubowi-
tz, R. R. Newton, A. J. Litrownik, T. Lewis, E. C. Briggs, R. Thompson, D. English, L.-C. Lee,
M. M. Feerick, Examination of a Conceptual Model of Child Neglect, Child Maltreat (2005),
št. 2. K. Kim, R. P. Rohner, Korean American Adolescents Parental Warmth, Control, and In-
volvement in Schooling: Predicting Academic Achievement among Korean American Adole-
scents, Journal of Cross-Cultural Psychology (2002), št. 1.
stično značilne (p > 0,05). Relativno veliko odstopanje v povprečni uspe-
šnosti otrok, ki ne živijo niti s svojimi biološkimi, niti s svojimi nebiološki-
mi starši, je posledica dejstva, da je ta skupina predstavljala le 0,4 % v ce-
lotnem vzorcu (n = 5). Tako gre tudi v tem primeru za ugotovitev, ki je v
nasprotju z izsledki nekaterih raziskav, ki kažejo na to, da »netradicional-
ne oblike družin« (enostarševska družina, družina z nebiološkimi starši)35
(Sun and Li 2001) deluje negativno na šolski uspeh otroka,36 pri čemer se
najpogosteje pojavlja argument o večdimenzionalni deprivaciji, ki vključu-
je ekonomsko, kulturno in socialno komponento v smislu Bourdieujeve-
ga37 kulturnega kapitala in Colemanovega38 socialnega kapitala.39
Kot nakazano, bi naj negativen vpliv na šolsko uspešnost izkazovala tudi
velikost družine. Tako npr. Brown s sodelavci40 vzpostavlja povezavo med
velikostjo družine in zanemarjanjem, ki naj bi sicer pomembno vplivalo na
šolsko uspešnost.41 Spodnja slika na primeru slovenske mladine kaže odnos
med šolsko uspešnostjo in številom otrok v družini.
Iz rezultatov je mogoče sklepati, da večje število otrok v družini vodi
do nižje šolske uspešnosti, vendar analiza razlike med povprečij pokaže,
da razlike niso statistično značilne (p > 0,05). Slednje potrdi tudi enostav-
na korelacija med velikostjo družine in šolsko uspešnostjo, ki pokaže, da
med spremenljivkama ni statistično značilne povezanosti (r = -0,04; p >
0,05). Na neobstoj povezav med šolsko uspešnostjo ter velikostjo in struk-
turo družine kažejo tudi rezultati regresijske analize.
35 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
36 M. Astone, S. Mclanahan, Family structure parental practices and high school completion,
American Sociological Review (1991), št. 56. D. Downey, The school performance of children
from single-mother and single-father families, Journal of Family Issues (1994), št. 1. A. Rich, Be-
yond the Classroom: How Parents Influence their Children’s Education, Policy Monograph 48,
Centre for Independent Studies, St Leonards 2000.
37 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996.
38 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
39 Y. Sun, Y. Li, Marital Disruption, Parental Investment, and Children’s Academic Achieve-
ment, Journal of Family Issues (2001), št. 1.
40 J. Brown, P. Cohen, J. G. Johnson, S. Salzinger, A longitudinal analysis of risk factors for
child maltreatment: findings of a 17-year prospective study of officially recorded and self-repor-
ted child abuse and neglect, Child Abuse & Neglect (1998), št. 11.
41 M. D. De Bellis, The Psychobiology of Neglect, Child Maltreatment (2005), št. 2. H. Dubowi-
tz, R. R. Newton, A. J. Litrownik, T. Lewis, E. C. Briggs, R. Thompson, D. English, L.-C. Lee,
M. M. Feerick, Examination of a Conceptual Model of Child Neglect, Child Maltreat (2005),
št. 2. K. Kim, R. P. Rohner, Korean American Adolescents Parental Warmth, Control, and In-
volvement in Schooling: Predicting Academic Achievement among Korean American Adole-
scents, Journal of Cross-Cultural Psychology (2002), št. 1.
