Page 54 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 54
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Tabela 5: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in družinski procesi
Opomba: »Beta I« označuje standardiziran regresijski koeficient v modelu, ki je
poleg sociodemografskih kontrol vseboval samo spremenljivko »I. Podpora in
bližina matere«, »Beta II« model, ki je vključeval samo spremenljivko »II. Pod-
pora in bližina očeta«, itd.; * p < 0,05; ** p < 0,001.
Če povzamemo, rezultati kažejo, da so učni dosežki pomembno poveza-
ni z načinom oz. z odnosom staršev do otrok (za pomembne so se izkazale
vse dimenzije tega odnosa, tj. podpora, bližina in nadzor obeh staršev); da
je morda res pomembneje to, kaj družina »počne in misli« (vključno z izo-
brazbo staršev), kot pa to, kaj družina »ima«. Na tem mestu velja izpostavi-
ti, da je višja izobrazba staršev pozitivno povezana tudi s trditvijo »Biti uspe-
šen v zadnjem razredu OŠ je bilo zame pomembno«, ki pozitivno vrednoti
šolsko uspešnost, ekonomski položaj pa ne. Konkretno: medtem ko se je po-
vezava med izobrazbo staršev in trditvijo »Biti uspešen …« izkazala za stati-
stično pomembno (rmati= 0,15; p < 0,01; roče= 0,14; p < 0,01), pa temu ni bilo
tako, ko je bil v analizo vpeljan ekonomski položaj družine. Pri tem se je za
relevantno pokazala tudi ugotovitev, da obstaja statistično značilna povezava
med otrokovim pozitivnim vrednotenjem šolske uspešnosti in indikatorji, ki
kažejo na starševsko podporo, bližino in nadzor (rmati, bližina in podpora = 0,25; p
< 0,01; rmati, nadzor = 0,27; p < 0,01; roče, bližina in podpora = 0,21; p < 0,01; roče, nazor =
0,26; p < 0,01) in ki jih je mogoče razumeti v okvirih socialnega kapitala, ki
ga Coleman21identificira na ravni investicij v medosebni odnos.
21 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
Tabela 5: Multipla regresijska analiza šolske uspešnosti v osnovni šoli – sociode-
mografske spremenljivke in družinski procesi
Opomba: »Beta I« označuje standardiziran regresijski koeficient v modelu, ki je
poleg sociodemografskih kontrol vseboval samo spremenljivko »I. Podpora in
bližina matere«, »Beta II« model, ki je vključeval samo spremenljivko »II. Pod-
pora in bližina očeta«, itd.; * p < 0,05; ** p < 0,001.
Če povzamemo, rezultati kažejo, da so učni dosežki pomembno poveza-
ni z načinom oz. z odnosom staršev do otrok (za pomembne so se izkazale
vse dimenzije tega odnosa, tj. podpora, bližina in nadzor obeh staršev); da
je morda res pomembneje to, kaj družina »počne in misli« (vključno z izo-
brazbo staršev), kot pa to, kaj družina »ima«. Na tem mestu velja izpostavi-
ti, da je višja izobrazba staršev pozitivno povezana tudi s trditvijo »Biti uspe-
šen v zadnjem razredu OŠ je bilo zame pomembno«, ki pozitivno vrednoti
šolsko uspešnost, ekonomski položaj pa ne. Konkretno: medtem ko se je po-
vezava med izobrazbo staršev in trditvijo »Biti uspešen …« izkazala za stati-
stično pomembno (rmati= 0,15; p < 0,01; roče= 0,14; p < 0,01), pa temu ni bilo
tako, ko je bil v analizo vpeljan ekonomski položaj družine. Pri tem se je za
relevantno pokazala tudi ugotovitev, da obstaja statistično značilna povezava
med otrokovim pozitivnim vrednotenjem šolske uspešnosti in indikatorji, ki
kažejo na starševsko podporo, bližino in nadzor (rmati, bližina in podpora = 0,25; p
< 0,01; rmati, nadzor = 0,27; p < 0,01; roče, bližina in podpora = 0,21; p < 0,01; roče, nazor =
0,26; p < 0,01) in ki jih je mogoče razumeti v okvirih socialnega kapitala, ki
ga Coleman21identificira na ravni investicij v medosebni odnos.
21 J. S. Coleman, Social capital in the creation of human capital, American Journal of Sociolo-
gy (1988), št. 1.
