Page 49 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 49
Družinski procesi in družinska struktura ter šolska uspešnost
žinskih procesov (bližina, podpora, nadzor staršev) kot tudi vpliv struktu-
re družine (enoroditeljstvo, velikost družine) na šolsko uspešnost.
Kot je nakazano, družbeni status družine ni edini družbeni dejavnik, ki
vpliva na šolsko uspešnost. Iz različnih študij je mogoče sklepati na pomen
funkcioniranja družine, ki utegne biti popolnoma neodvisno od stratifika-
cijskega položaja le-te. V ta namen prevladuje pristop, kjer se ločeno preu-
čuje vpliv družinskih procesov. Ti se nanašajo na socializacijo in vzgojo, ki
potekata v družini in se lahko uresničujeta na različne načine, kjer se raz-
likujejo avtoritarni, permisivni in drugi stili vzgoje in socializacije s stra-
ni staršev.
Družinski procesi se glede na socializacijo otrok praviloma operaciona-
lizirajo na ravni dveh komponent: (1) čustvena navezanost in podpora oz.
čustvena prepletenost, ki nakazuje na, s socializacijskega vidika, produk-
tivni odnos med starši in otroki; 2) nadzor s strani staršev. Obe komponen-
ti se lahko opazujeta vezano na oba starša skupaj ali pa ločeno. Vprašanje je
predvsem empiričnega značaja – če se starša kažeta kot v stvarnosti pove-
zana, potem je to dopustno in učinkovito.
Družinske procese so Vazsonyi in sodelavci operacionalizirali kot se-
stavljene iz čustvenega navezovanja (kar vključuje uresničevanje bližine
in podpore) na vsakega od staršev in od nadzora s strani staršev (tri kom-
ponente: navezanost na mater, navezanost na očeta, nadzor s strani obeh
staršev).16 Izsledki raziskav kažejo, da se omenjene kategorije kažejo kot
prediktivne za šolsko uspešnost in za odsotnost delikventnosti, ki je, kot
nakazano pomemben korelat šolske uspešnosti.17
V okviru pričujoče raziskave je bil vpliv družinskih procesov na šolsko
uspešnost analiziran z uporabo mere Vazsonyija in sodelavcev,18 katere za-
nesljivost in veljavnost je že bila izkazana v raziskavi slovenskih mladostni-
kov.19 Natančneje, uporabljena je bila prilagojena oblika, ki je vključeva-
16 A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exotic Enterprise No More? Adolescent Reports
of Family and Parenting Processes From Youth in Four Countries, Journal of Research on Ado-
lescence (2003), št. 2.
17 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55. A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exo-
tic Enterprise No More? Adolescent Reports of Family and Parenting Processes From Youth in
Four Countries, Journal of Research on Adolescence (2003), št. 2. A. T. Vazsonyi, R. Klanjšek, A
test of Self-Control Theory across different socioeconomic strata, Justice quarterly (2008), št. 1.
18 A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exotic Enterprise No More? Adolescent Reports
of Family and Parenting Processes From Youth in Four Countries, Journal of Research on Ado-
lescence (2003), št. 2.
19 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.
žinskih procesov (bližina, podpora, nadzor staršev) kot tudi vpliv struktu-
re družine (enoroditeljstvo, velikost družine) na šolsko uspešnost.
Kot je nakazano, družbeni status družine ni edini družbeni dejavnik, ki
vpliva na šolsko uspešnost. Iz različnih študij je mogoče sklepati na pomen
funkcioniranja družine, ki utegne biti popolnoma neodvisno od stratifika-
cijskega položaja le-te. V ta namen prevladuje pristop, kjer se ločeno preu-
čuje vpliv družinskih procesov. Ti se nanašajo na socializacijo in vzgojo, ki
potekata v družini in se lahko uresničujeta na različne načine, kjer se raz-
likujejo avtoritarni, permisivni in drugi stili vzgoje in socializacije s stra-
ni staršev.
Družinski procesi se glede na socializacijo otrok praviloma operaciona-
lizirajo na ravni dveh komponent: (1) čustvena navezanost in podpora oz.
čustvena prepletenost, ki nakazuje na, s socializacijskega vidika, produk-
tivni odnos med starši in otroki; 2) nadzor s strani staršev. Obe komponen-
ti se lahko opazujeta vezano na oba starša skupaj ali pa ločeno. Vprašanje je
predvsem empiričnega značaja – če se starša kažeta kot v stvarnosti pove-
zana, potem je to dopustno in učinkovito.
Družinske procese so Vazsonyi in sodelavci operacionalizirali kot se-
stavljene iz čustvenega navezovanja (kar vključuje uresničevanje bližine
in podpore) na vsakega od staršev in od nadzora s strani staršev (tri kom-
ponente: navezanost na mater, navezanost na očeta, nadzor s strani obeh
staršev).16 Izsledki raziskav kažejo, da se omenjene kategorije kažejo kot
prediktivne za šolsko uspešnost in za odsotnost delikventnosti, ki je, kot
nakazano pomemben korelat šolske uspešnosti.17
V okviru pričujoče raziskave je bil vpliv družinskih procesov na šolsko
uspešnost analiziran z uporabo mere Vazsonyija in sodelavcev,18 katere za-
nesljivost in veljavnost je že bila izkazana v raziskavi slovenskih mladostni-
kov.19 Natančneje, uporabljena je bila prilagojena oblika, ki je vključeva-
16 A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exotic Enterprise No More? Adolescent Reports
of Family and Parenting Processes From Youth in Four Countries, Journal of Research on Ado-
lescence (2003), št. 2.
17 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55. A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exo-
tic Enterprise No More? Adolescent Reports of Family and Parenting Processes From Youth in
Four Countries, Journal of Research on Adolescence (2003), št. 2. A. T. Vazsonyi, R. Klanjšek, A
test of Self-Control Theory across different socioeconomic strata, Justice quarterly (2008), št. 1.
18 A. T. Vazsonyi, J. R. Hibbert, J. B. Snider, Exotic Enterprise No More? Adolescent Reports
of Family and Parenting Processes From Youth in Four Countries, Journal of Research on Ado-
lescence (2003), št. 2.
19 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.