Page 24 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 24
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
(ki implicira, da je šolska uspešnost dejavnik družbenega položaja zato, ker
šolski sistem kot tudi državni aparat delujeta skladno z meritokratičnimi
pravili, kjer so uspešni zgolj tisti, ki so najbolj sposobni, ki vlagajo največ
naporov),25 druga pa na koncept, ki ga razvije Bourdieu: da se šole navzven
legitimirajo kot »pravični aparat« za certifikate, ki vodijo do ustreznih za-
poslitev oziroma do ustreznih družbenih položajev, ki se podeljujejo zgolj
in samo na osnovi izkazanih sposobnosti in naporov, čeprav v svojem jedru
pravzaprav delujejo kot mehanizem, ki reproducira in legitimira obstoječe
družbene neenakosti – tisti, ki razpolagajo s kulturnim kapitalom gornje-
ga sloja, bodo v šoli uspešnejši, bolj pa jim bodo odprta tudi vrata, ki vodi-
jo do višjih družbenih položajev.26
Na veljavnost prve teze je mogoče sklepati v okviru študij, ki so pokaza-
le, da se vpliv socialnega porekla na dostop do visokih družbenih položa-
jev in ekonomskih nagrad izgubi, ko se ga kontrolira z izobrazbo,27 na ve-
ljavnost druge, tj. teze o »kulturni deprivaciji«28 pa v okviru študij, ki so
pokazale, da na šolske dosežke pomembno vpliva socio-ekonomsko ozadje
staršev (izobrazba, ekonomski položaj),29 rasno ozadje,30 vrsta šole (zaseb-
25 D. Bell, The Coming of Post-Industrial Society, Basic Books, New York 1971.
26 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996. R. Herrnstein, C. A. Murray,
The bell curve: intelligence and class structure in American life, The Free Press, New York 1994.
27 P. Blau, O. Duncan, The American Occupational Structure, John Wiley and Sons, New York
1967 . H. Ishida, W. Müller, J. M. Ridge, Class Origin, Class Destination and Education: A
Cross-National Study of Ten Industrial Nations, American Journal of Sociology (1995), št. 1.
T. Parsons, The Evolution of Societies, Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey 1977. M.
Hout, More Universalism, Less Structural Mobility: The American Occupational Structure in
the 1980‘s, American Journal of Sociology (1988), št. 1.
28 D. Lister, G. Ansalone, Utilizing Modality Theory to Achieve Academic Success, Educational
Research Quaterly (2006), št. 2.
29 J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. Weinfeld,
R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Washing-
ton, DC 1966. M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social Origin on
the Educational and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work, Employment
& Society (2001), št. 3. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family and schooling,
Basic Books, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of economic success
in America, Basic Books, New York 1979. J. M. Powers, An Analysis of Performance-Based Ac-
countability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts, Educatio-
nal Policy (2003), št. 5.
30 G. Wilson, I. Sakura-Lemessy, J. P. West, Reaching the Top. Racial Differences in Mobility
Paths to Upper-Tier Occupation, Work and Occupation (1999), št. 2.
(ki implicira, da je šolska uspešnost dejavnik družbenega položaja zato, ker
šolski sistem kot tudi državni aparat delujeta skladno z meritokratičnimi
pravili, kjer so uspešni zgolj tisti, ki so najbolj sposobni, ki vlagajo največ
naporov),25 druga pa na koncept, ki ga razvije Bourdieu: da se šole navzven
legitimirajo kot »pravični aparat« za certifikate, ki vodijo do ustreznih za-
poslitev oziroma do ustreznih družbenih položajev, ki se podeljujejo zgolj
in samo na osnovi izkazanih sposobnosti in naporov, čeprav v svojem jedru
pravzaprav delujejo kot mehanizem, ki reproducira in legitimira obstoječe
družbene neenakosti – tisti, ki razpolagajo s kulturnim kapitalom gornje-
ga sloja, bodo v šoli uspešnejši, bolj pa jim bodo odprta tudi vrata, ki vodi-
jo do višjih družbenih položajev.26
Na veljavnost prve teze je mogoče sklepati v okviru študij, ki so pokaza-
le, da se vpliv socialnega porekla na dostop do visokih družbenih položa-
jev in ekonomskih nagrad izgubi, ko se ga kontrolira z izobrazbo,27 na ve-
ljavnost druge, tj. teze o »kulturni deprivaciji«28 pa v okviru študij, ki so
pokazale, da na šolske dosežke pomembno vpliva socio-ekonomsko ozadje
staršev (izobrazba, ekonomski položaj),29 rasno ozadje,30 vrsta šole (zaseb-
25 D. Bell, The Coming of Post-Industrial Society, Basic Books, New York 1971.
26 P. Bourdieu, The State Nobility, Polity Press, Cambridge 1996. R. Herrnstein, C. A. Murray,
The bell curve: intelligence and class structure in American life, The Free Press, New York 1994.
27 P. Blau, O. Duncan, The American Occupational Structure, John Wiley and Sons, New York
1967 . H. Ishida, W. Müller, J. M. Ridge, Class Origin, Class Destination and Education: A
Cross-National Study of Ten Industrial Nations, American Journal of Sociology (1995), št. 1.
T. Parsons, The Evolution of Societies, Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey 1977. M.
Hout, More Universalism, Less Structural Mobility: The American Occupational Structure in
the 1980‘s, American Journal of Sociology (1988), št. 1.
28 D. Lister, G. Ansalone, Utilizing Modality Theory to Achieve Academic Success, Educational
Research Quaterly (2006), št. 2.
29 J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. Weinfeld,
R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Washing-
ton, DC 1966. M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social Origin on
the Educational and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work, Employment
& Society (2001), št. 3. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family and schooling,
Basic Books, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of economic success
in America, Basic Books, New York 1979. J. M. Powers, An Analysis of Performance-Based Ac-
countability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts, Educatio-
nal Policy (2003), št. 5.
30 G. Wilson, I. Sakura-Lemessy, J. P. West, Reaching the Top. Racial Differences in Mobility
Paths to Upper-Tier Occupation, Work and Occupation (1999), št. 2.
