Page 23 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 23
Uvod v obravnavo pogojenosti šolske uspešnosti
ren primer različnega odnosa do družbenih neenakosti je mogoče opazova-
ti na relaciji ZDA-EU). Povedano drugače, na percepcijo neenakosti odlo-
čilno vpliva dejstvo, ali so razlike locirane v sferi individualne ali kolektivne
odgovornosti; če prevladuje nazor, da nimajo vsi posamezniki enakih mo-
žnosti, da ne glede na njihove napore ne morejo pobegniti iz položaja, v ka-
terega so se rodili, potem se krepi tudi pritisk na ustrezne institucije, da de-
lujejo v smeri odprave ali vsaj omilitve tovrstnih ovir (oblikovanje socialnih
mrež, zagotavljanje vsem dostopnega šolstva, ipd.).
Na percepcijo oziroma odnos do družbenih neenakosti vplivajo tudi
spoznanja družboslovne znanosti, v središču katere so pogosto vprašanja,
zakaj, kako in od kod razlike med posamezniki in družbami, kakšni so
učinki, ki jih imajo družbene neenakosti na posameznika in družbo, ka-
teri so dejavniki družbene mobilnosti, ali so družbe meritokratične, ipd..22
Tozadevno se neredko preučuje tudi splet dejavnikov, ki vplivajo na šol-
sko uspešnost posameznika,23 za katero Parkin v kontekstu sodobne druž-
be pravi, da predstavlja (poleg privatne lastnine) enega izmed glavnih de-
javnikov družbenega položaja. Gre za idejo, da »stratifikacijska struktura
sodobne družbe temelji na izobraževalnem sistemu«,24 ki izhaja iz dveh, si-
cer diametralnih razlag odnosa med izobraževalnim sistemom in enako-
stjo. Prva se navezuje na naravo sodobne, »na znanju temelječe« družbe
22 J. S. Coleman, The adolescent society, Free Press of Glencoe, New York 1961. T. Parsons, The
Evolution of Societies, Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey 1977. M. Young, The Rise of
Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958. P. Bourdieu, The State Nobility,
Polity Press, Cambridge 1996. R. Herrnstein, C. A. Murray, The bell curve: intelligence and class
structure in American life, The Free Press, New York 1994.
23 J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. Weinfeld,
R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Washing-
ton, DC 1966. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family and schooling, Basic Bo-
oks, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of economic success in Ameri-
ca, Basic Books, New York 1979. O. Lewis, The culture of poverty, Scientific American (1966),
št. 1. E. Hanushek, School resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money
matter? The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Instituti-
on, Washington 1996. D. Lister, G. Ansalone, Utilizing Modality Theory to Achieve Academic
Success, Educational Research Quaterly (2006), št. 2. J. M. Powers, An Analysis of Performan-
ce-Based Accountability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts,
Educational Policy (2003), št. 5. L. V. Hedges, R. Greenwald, Have times changed? The relation-
ship between school resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money matter?
The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Institution, Wa-
shington 1996. H. Wenglinksy, How money matters: The effect of school district spending on
academic achievement, Sociology of Education (1997), št. 3.
24 M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social Origin on the Educa-
tional and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work, Employment & Soci-
ety (2001), št. 3.
ren primer različnega odnosa do družbenih neenakosti je mogoče opazova-
ti na relaciji ZDA-EU). Povedano drugače, na percepcijo neenakosti odlo-
čilno vpliva dejstvo, ali so razlike locirane v sferi individualne ali kolektivne
odgovornosti; če prevladuje nazor, da nimajo vsi posamezniki enakih mo-
žnosti, da ne glede na njihove napore ne morejo pobegniti iz položaja, v ka-
terega so se rodili, potem se krepi tudi pritisk na ustrezne institucije, da de-
lujejo v smeri odprave ali vsaj omilitve tovrstnih ovir (oblikovanje socialnih
mrež, zagotavljanje vsem dostopnega šolstva, ipd.).
Na percepcijo oziroma odnos do družbenih neenakosti vplivajo tudi
spoznanja družboslovne znanosti, v središču katere so pogosto vprašanja,
zakaj, kako in od kod razlike med posamezniki in družbami, kakšni so
učinki, ki jih imajo družbene neenakosti na posameznika in družbo, ka-
teri so dejavniki družbene mobilnosti, ali so družbe meritokratične, ipd..22
Tozadevno se neredko preučuje tudi splet dejavnikov, ki vplivajo na šol-
sko uspešnost posameznika,23 za katero Parkin v kontekstu sodobne druž-
be pravi, da predstavlja (poleg privatne lastnine) enega izmed glavnih de-
javnikov družbenega položaja. Gre za idejo, da »stratifikacijska struktura
sodobne družbe temelji na izobraževalnem sistemu«,24 ki izhaja iz dveh, si-
cer diametralnih razlag odnosa med izobraževalnim sistemom in enako-
stjo. Prva se navezuje na naravo sodobne, »na znanju temelječe« družbe
22 J. S. Coleman, The adolescent society, Free Press of Glencoe, New York 1961. T. Parsons, The
Evolution of Societies, Prentice Hall, Englewood Cliffs, New Jersey 1977. M. Young, The Rise of
Meritocracy, 1870-2033, Thames and Hudson, London 1958. P. Bourdieu, The State Nobility,
Polity Press, Cambridge 1996. R. Herrnstein, C. A. Murray, The bell curve: intelligence and class
structure in American life, The Free Press, New York 1994.
23 J. S. Coleman, E. Q. Campbell, C. F. Hobson, J. M. McPartland, A. M. Mood, F. D. Weinfeld,
R. L. York, Equality of Educational Opportunity, U.S. Government Printing Office, Washing-
ton, DC 1966. C. Jencks, Inequality: A reassessment of the effect of family and schooling, Basic Bo-
oks, New York 1972. C. Jencks, Who gets ahead? The determinants of economic success in Ameri-
ca, Basic Books, New York 1979. O. Lewis, The culture of poverty, Scientific American (1966),
št. 1. E. Hanushek, School resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money
matter? The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Instituti-
on, Washington 1996. D. Lister, G. Ansalone, Utilizing Modality Theory to Achieve Academic
Success, Educational Research Quaterly (2006), št. 2. J. M. Powers, An Analysis of Performan-
ce-Based Accountability: Factors Shaping School Performance in Two Urban School Districts,
Educational Policy (2003), št. 5. L. V. Hedges, R. Greenwald, Have times changed? The relation-
ship between school resources and student performance, v: G. Burtless (ur.), Does money matter?
The effect of school resources on student attainment and adult success, Brookings Institution, Wa-
shington 1996. H. Wenglinksy, How money matters: The effect of school district spending on
academic achievement, Sociology of Education (1997), št. 3.
24 M. N. Hansen, Closure in an Open Proffesion. The Impact of Social Origin on the Educa-
tional and Occupational Success of Graduates of Law in Norway, Work, Employment & Soci-
ety (2001), št. 3.
