Page 20 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 20
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Po eni strani se raziskuje klasično vprašanje vpliva družbenega izvo-
ra otrok/dijakov na njihovo šolsko uspešnost in promocijo ter osip. V tem
okviru prevladujeta dva osnovna raziskovalna pristopa: Bourdieujev3 in
Bernsteinov4, oba pa sta povezana z marksističnimi izhodišči. Ta nista toli-
ko ločena in oba pravzaprav izhajata iz predpostavke, da se šola instrumen-
talizira za reprodukcijo položajev družbeno privilegiranih (višjih in sre-
dnjih) slojev. Iščejo se predvsem skriti mehanizmi, ki da izpričujejo o ar-
bitrarni prevladi vladajoče kulture, jezikovnih kodov in bolj anstraktnih
pojmov kot so habitus pri Bourdieuju in uokvirjenje (framing) pri Bernste-
inu. Raziskave so peljale v različne smeri in niso enoznačno potrjevale dr-
znih trditev te dvojice zdaj že klasičnih avtorjev.5 Ugotovitve so, kot je ta
raziskovalec naletel v enem svetovnem pregledu izpred 40 let: da družbene
transformacije, šolska ekspanzija in šolske reforme dokaj malo vplivajo na
obstoj in trdovratnost družbenih neenakosti v šolski uspešnosti otrok. To
se kaže tudi danes, ko so metode dokaj bolj popolne in primerjalne med-
kulturne raziskave bolj razvite.6 To pa spet ne pomeni, da obstajajo dokazi
o neki popolni, ‚brezhibni‘ reprodukciji slojev in privilegijev, vendar so ne-
enakosti skoraj vedno signifikantne v statističnem pomenu. Lahko se trdi,
da je reprodukcija daleč od popolne in da so Bourdieujevi modeli družbe-
ne dominacije prek šole prej znanstveno ovrženi kot sprejeti.7 Sicer obsta-
jajo tudi druga izhodišča kot je Halseyevo o edukogeni družini, ki ni mar-
ksistično utemeljeno, temveč bolj liberalno usmerjeno, nakazuje pa v bi-
stvu na podobne indikatorje. Tu gre za to, da bi ‚edukogena družina‘ bolj
vrednotila izobraževanje in da bi lahko s tem pojasnjevali boljši uspeh dija-
kov iz višjih slojev (kjer se višje vrednoti izobrazba).8 Ta mila verzija razlage
ohranjanja neenakosti v izobraževanju je v bistvu kulturološka, bistvo raz-
lik se nahaja v vrednotenju izobraževanja.
3 P. Bourdieu, Condition de classe et position de classe, Archives européennes de sociologie (1966),
št. 2. P. Bourdieu, J.-C. Passeron, Reproduction in Education, Society and Culture, Sage Publica-
tions, Beverly Hills, CA 1984.
4 B. Bernstein, Class, Codes and Control, Paladin, Herts 1973.
5 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent research
on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
6 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent research
on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
7 P. W. Kingston, The unfulfilled promise of cultural capital theory, Sociology of Education
(2001), št. PI. P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture
Participation on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982),
št. 1. M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical de-
velopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
8 A. H. Halsey, A. F. Heath, J. M. Ridge, Origins and destinations, The Clarendon Press, Ox-
ford 1982.
Po eni strani se raziskuje klasično vprašanje vpliva družbenega izvo-
ra otrok/dijakov na njihovo šolsko uspešnost in promocijo ter osip. V tem
okviru prevladujeta dva osnovna raziskovalna pristopa: Bourdieujev3 in
Bernsteinov4, oba pa sta povezana z marksističnimi izhodišči. Ta nista toli-
ko ločena in oba pravzaprav izhajata iz predpostavke, da se šola instrumen-
talizira za reprodukcijo položajev družbeno privilegiranih (višjih in sre-
dnjih) slojev. Iščejo se predvsem skriti mehanizmi, ki da izpričujejo o ar-
bitrarni prevladi vladajoče kulture, jezikovnih kodov in bolj anstraktnih
pojmov kot so habitus pri Bourdieuju in uokvirjenje (framing) pri Bernste-
inu. Raziskave so peljale v različne smeri in niso enoznačno potrjevale dr-
znih trditev te dvojice zdaj že klasičnih avtorjev.5 Ugotovitve so, kot je ta
raziskovalec naletel v enem svetovnem pregledu izpred 40 let: da družbene
transformacije, šolska ekspanzija in šolske reforme dokaj malo vplivajo na
obstoj in trdovratnost družbenih neenakosti v šolski uspešnosti otrok. To
se kaže tudi danes, ko so metode dokaj bolj popolne in primerjalne med-
kulturne raziskave bolj razvite.6 To pa spet ne pomeni, da obstajajo dokazi
o neki popolni, ‚brezhibni‘ reprodukciji slojev in privilegijev, vendar so ne-
enakosti skoraj vedno signifikantne v statističnem pomenu. Lahko se trdi,
da je reprodukcija daleč od popolne in da so Bourdieujevi modeli družbe-
ne dominacije prek šole prej znanstveno ovrženi kot sprejeti.7 Sicer obsta-
jajo tudi druga izhodišča kot je Halseyevo o edukogeni družini, ki ni mar-
ksistično utemeljeno, temveč bolj liberalno usmerjeno, nakazuje pa v bi-
stvu na podobne indikatorje. Tu gre za to, da bi ‚edukogena družina‘ bolj
vrednotila izobraževanje in da bi lahko s tem pojasnjevali boljši uspeh dija-
kov iz višjih slojev (kjer se višje vrednoti izobrazba).8 Ta mila verzija razlage
ohranjanja neenakosti v izobraževanju je v bistvu kulturološka, bistvo raz-
lik se nahaja v vrednotenju izobraževanja.
3 P. Bourdieu, Condition de classe et position de classe, Archives européennes de sociologie (1966),
št. 2. P. Bourdieu, J.-C. Passeron, Reproduction in Education, Society and Culture, Sage Publica-
tions, Beverly Hills, CA 1984.
4 B. Bernstein, Class, Codes and Control, Paladin, Herts 1973.
5 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent research
on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
6 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent research
on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
7 P. W. Kingston, The unfulfilled promise of cultural capital theory, Sociology of Education
(2001), št. PI. P. DiMaggio, Cultural Capital and School Success: The Impact of Status Culture
Participation on the Grades of U.S. High School Students, American Sociological Review (1982),
št. 1. M. Lamont, A. Lareau, Cultural capital: allusions, gaps, glissandos in recent theoretical de-
velopments, Sociological Theory (1988), št. 6.
8 A. H. Halsey, A. F. Heath, J. M. Ridge, Origins and destinations, The Clarendon Press, Ox-
ford 1982.
