Page 25 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 25
Uvod v obravnavo pogojenosti šolske uspešnosti
no-privatno),31 oblika in način vodenja šole,32 soseska, kjer otrok odrašča.33
O socioekonomski pogojenosti šolske uspešnosti je mogoče sklepati tudi v
okviru do sedaj objavljenih študij dejavnikov šolske uspešnosti v Sloveni-
ji, ki prav tako kažejo, da kljub naporom izobraževalne politike, stratifika-
cijski dejavniki še vedno pomembno vplivajo na izobraževalne dosežke.34
Kot nakažeta Considine in Zappala,35 naj bi se posledice kulturne depri-
vacije kazale v naslednjih dimenzijah: otroci nižjih slojev izkazujejo manj-
šo sposobnost branja, pisanja in razumevanja, prej izstopijo iz procesa iz-
obraževanja, redkeje obiskujejo univerzo, večkrat izkazujejo problematič-
no vedenje, na splošno imajo negativen odnos do šole in izobraževanja na-
sploh, s prehodom na trg dela imajo praviloma večje težave, kot pa njihovi
bolje situirani kolegi.
Učinek teh vplivov naj bi bilo mogoče (vsaj do neke mere) nevtralizira-
ti preko kontekstualnih dejavnikov: »Enako pomembno je to, kaj družina
počne, kot to, kaj družina ima.«36 Z drugimi besedami, pokazalo se je, da
lahko starši, kljub nizkemu dohodku in slabi izobrazbi, v otroku vzpodbu-
jajo visoke aspiracije; da na šolsko uspešnost pomembno vpliva tako struk-
tura družine (negativni vpliv eno-roditeljstva),37 stopnja družinske harmo-
31 M. P. Long, P. Carpenter, M. Hayden, Participation in Education and Training 1980-1994,
LSAY Research Report No. 13., Australian Council for Educational Research, Camberwell
1999. G. Marks, N. Fleming, M. Long, J. McMillan, Patterns of Participation in Year 12 and Hi-
gher Education in Australia: Trends and Issues, LSAY Research Report No. 17., Australian Coun-
cil for Educational Research, Camberwell 2000.
32 H. M. Marks, S. M. Printy, Principal Leadership and School Performance, Educational Admi-
nistration Quarterly (2003), št. 3.
33 B. Jensen, A. Seltzer, Neighbourhood and Family Effects in Educational Progress, The Austra-
lian Economic Review (2000), št. 1.
34 J. Justin, Poraba časa za šolo glede na učenčevo šolsko uspešnost v mednarodni perspektivi: eks-
pertiza, Ljubljana, Pedagoški inštitut 2002. M. Peček, Šola in ohranjanje družbene slojevitosti
– učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede na izobrazbo staršev, SP (2006), št. 1.
D. Piciga, Temeljne razsežnosti šolske neuspešnosti v RS: sistemski in vsebinski vidiki, Inštitut za
psihologijo osebnosti, Ljubljana 2002. C. Razdevšek-Pučko, Identifikacija kriterijev za vredno-
tenje pravičnosti v izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2002. S. Flere, M. Lavrič, So-
cial inequalities in Slovenian higher education, International Studies in Sociology of Education
(2003), št. 3. S. Flere, M. Lavrič, Social inequity and educational expansion in Slovenia, Educa-
tional Studies (2005), št. 4.
35 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
36 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
37 D. R. Entwisle, K. L. Alexander, A parent’s economic shadow: Family structure vs. family re-
sources as influences on early school achievement, Journal of Marriage and the Family (1995),
št. 1. D. Downey, The school performance of children from single-mother and single-father fa-
milies, Journal of Family Issues (1994), št. 1. A. Rich, Beyond the Classroom: How Parents Influ-
no-privatno),31 oblika in način vodenja šole,32 soseska, kjer otrok odrašča.33
O socioekonomski pogojenosti šolske uspešnosti je mogoče sklepati tudi v
okviru do sedaj objavljenih študij dejavnikov šolske uspešnosti v Sloveni-
ji, ki prav tako kažejo, da kljub naporom izobraževalne politike, stratifika-
cijski dejavniki še vedno pomembno vplivajo na izobraževalne dosežke.34
Kot nakažeta Considine in Zappala,35 naj bi se posledice kulturne depri-
vacije kazale v naslednjih dimenzijah: otroci nižjih slojev izkazujejo manj-
šo sposobnost branja, pisanja in razumevanja, prej izstopijo iz procesa iz-
obraževanja, redkeje obiskujejo univerzo, večkrat izkazujejo problematič-
no vedenje, na splošno imajo negativen odnos do šole in izobraževanja na-
sploh, s prehodom na trg dela imajo praviloma večje težave, kot pa njihovi
bolje situirani kolegi.
Učinek teh vplivov naj bi bilo mogoče (vsaj do neke mere) nevtralizira-
ti preko kontekstualnih dejavnikov: »Enako pomembno je to, kaj družina
počne, kot to, kaj družina ima.«36 Z drugimi besedami, pokazalo se je, da
lahko starši, kljub nizkemu dohodku in slabi izobrazbi, v otroku vzpodbu-
jajo visoke aspiracije; da na šolsko uspešnost pomembno vpliva tako struk-
tura družine (negativni vpliv eno-roditeljstva),37 stopnja družinske harmo-
31 M. P. Long, P. Carpenter, M. Hayden, Participation in Education and Training 1980-1994,
LSAY Research Report No. 13., Australian Council for Educational Research, Camberwell
1999. G. Marks, N. Fleming, M. Long, J. McMillan, Patterns of Participation in Year 12 and Hi-
gher Education in Australia: Trends and Issues, LSAY Research Report No. 17., Australian Coun-
cil for Educational Research, Camberwell 2000.
32 H. M. Marks, S. M. Printy, Principal Leadership and School Performance, Educational Admi-
nistration Quarterly (2003), št. 3.
33 B. Jensen, A. Seltzer, Neighbourhood and Family Effects in Educational Progress, The Austra-
lian Economic Review (2000), št. 1.
34 J. Justin, Poraba časa za šolo glede na učenčevo šolsko uspešnost v mednarodni perspektivi: eks-
pertiza, Ljubljana, Pedagoški inštitut 2002. M. Peček, Šola in ohranjanje družbene slojevitosti
– učni uspeh in vpis osnovnošolcev na srednje šole glede na izobrazbo staršev, SP (2006), št. 1.
D. Piciga, Temeljne razsežnosti šolske neuspešnosti v RS: sistemski in vsebinski vidiki, Inštitut za
psihologijo osebnosti, Ljubljana 2002. C. Razdevšek-Pučko, Identifikacija kriterijev za vredno-
tenje pravičnosti v izobraževanju, Pedagoška fakulteta, Ljubljana 2002. S. Flere, M. Lavrič, So-
cial inequalities in Slovenian higher education, International Studies in Sociology of Education
(2003), št. 3. S. Flere, M. Lavrič, Social inequity and educational expansion in Slovenia, Educa-
tional Studies (2005), št. 4.
35 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
36 G. Considine, G. Zappala, The influence of social and economic disadvantage in the academic
performance of school students in Australia, Journal of Sociology (2003), št. 2.
37 D. R. Entwisle, K. L. Alexander, A parent’s economic shadow: Family structure vs. family re-
sources as influences on early school achievement, Journal of Marriage and the Family (1995),
št. 1. D. Downey, The school performance of children from single-mother and single-father fa-
milies, Journal of Family Issues (1994), št. 1. A. Rich, Beyond the Classroom: How Parents Influ-
