Page 27 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 27
Uvod v obravnavo pogojenosti šolske uspešnosti
rih drugih avtorjev pa celo v višini 70 oziroma 80 odstotkov.50 Slednje im-
plicira, da gre primarno za prirojeno lastnost, ki preveva vse dimenzije ko-
gnitivnih procesov.51
Pri tem velja opozoriti, da pojem dednosti ne izraža neposredne dedne
prenosljivosti lastnosti s staršev na otroke. Primerneje je govoriti o stopnji
prirojenosti lastnosti, ki pa je le delno odvisna od prirojenih (še bolj pa od
fenotipskih) lastnosti staršev. Če se torej sprejme ocena, da je stopnja de-
dnosti inteligentnosti 0,75,52 to ne pomeni, da je 75 % variance inteligen-
tnosti med posamezniki razloženih z inteligentnostjo njihovih bioloških
staršev. Treba je namreč upoštevati vsaj troje:
1) Genotip posameznika je le deloma določen z genotipom staršev, deloma
pa je določen s slučajno in specifično formulacijo genov, ki je unikatna za
vsak genotip. Medtem, ko študije potrjujejo zelo visoko skladnost inteli-
genčnega količnika enojajčnih dvojčkov (ta ustreza predstavljenim oce-
nam »dednosti« inteligence, ki se gibljejo v okvirih med 0,6 in 0,8), so
razlike med starši in njihovimi biološkimi potomci precejšnje. V ameri-
ški populaciji se inteligenčni količnik otroka od iste mere za oba biolo-
ška starša v povprečju razlikuje kar za 12 točk.53
2) Poleg genskih dispozicij, lahko k prirojenim dejavnikom inteligence šte-
jemo tudi dogajanje v maternici in ob samem rojstvu. Značilnosti pre-
natalnega okolja naj bi razlagale kar okoli 20 % variance v inteligentno-
sti posameznikov.54
3) Inteligentnost je fenotipska lastnost, ki se skozi življenjski cikel posame-
znika razvija in spreminja skozi kompleksen preplet prirojenih dejavni-
kov in dejavnikov okolja. Inteligenčni količnik staršev je tako pod moč-
nim vplivom dejavnikov okolja, ki ne vplivajo na prirojene sposobnosti
njihovih otrok.
50 B. Beben, V. Wilson, L. J. Whalley, P. M. Visscher, I. J. Deary, Large, consistent estimates of
heritability of cognitive ability in two entire populations of 11 year old twins from the Scottish
Mental Surveys of 1932 and 1947, Behavior Genetics (2005), št. 35. L. S. Gottfredson, The Gene-
ral Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4. U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard,
A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J. C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Ur-
bina, Intelligence: Knowns and Unknowns, American Psychologist (1996), št. 2.
51 L. S. Gottfredson, The General Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4.
52 U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard, A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J.
C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Urbina, Intelligence: Knowns and Unknowns, Ameri-
can Psychologist (1996), št. 2.
53 R. C. Marañón, A. A. Pueyo, The study of human inteligence: a review at the turn of the mil-
lennium, Psychology in Spain (2000), št. 1.
54 L. Eliot, What‘s Going on in There? How the Brain and Mind Develop in the First Five Years of
Life, Bantam Books, New York 1999.
rih drugih avtorjev pa celo v višini 70 oziroma 80 odstotkov.50 Slednje im-
plicira, da gre primarno za prirojeno lastnost, ki preveva vse dimenzije ko-
gnitivnih procesov.51
Pri tem velja opozoriti, da pojem dednosti ne izraža neposredne dedne
prenosljivosti lastnosti s staršev na otroke. Primerneje je govoriti o stopnji
prirojenosti lastnosti, ki pa je le delno odvisna od prirojenih (še bolj pa od
fenotipskih) lastnosti staršev. Če se torej sprejme ocena, da je stopnja de-
dnosti inteligentnosti 0,75,52 to ne pomeni, da je 75 % variance inteligen-
tnosti med posamezniki razloženih z inteligentnostjo njihovih bioloških
staršev. Treba je namreč upoštevati vsaj troje:
1) Genotip posameznika je le deloma določen z genotipom staršev, deloma
pa je določen s slučajno in specifično formulacijo genov, ki je unikatna za
vsak genotip. Medtem, ko študije potrjujejo zelo visoko skladnost inteli-
genčnega količnika enojajčnih dvojčkov (ta ustreza predstavljenim oce-
nam »dednosti« inteligence, ki se gibljejo v okvirih med 0,6 in 0,8), so
razlike med starši in njihovimi biološkimi potomci precejšnje. V ameri-
ški populaciji se inteligenčni količnik otroka od iste mere za oba biolo-
ška starša v povprečju razlikuje kar za 12 točk.53
2) Poleg genskih dispozicij, lahko k prirojenim dejavnikom inteligence šte-
jemo tudi dogajanje v maternici in ob samem rojstvu. Značilnosti pre-
natalnega okolja naj bi razlagale kar okoli 20 % variance v inteligentno-
sti posameznikov.54
3) Inteligentnost je fenotipska lastnost, ki se skozi življenjski cikel posame-
znika razvija in spreminja skozi kompleksen preplet prirojenih dejavni-
kov in dejavnikov okolja. Inteligenčni količnik staršev je tako pod moč-
nim vplivom dejavnikov okolja, ki ne vplivajo na prirojene sposobnosti
njihovih otrok.
50 B. Beben, V. Wilson, L. J. Whalley, P. M. Visscher, I. J. Deary, Large, consistent estimates of
heritability of cognitive ability in two entire populations of 11 year old twins from the Scottish
Mental Surveys of 1932 and 1947, Behavior Genetics (2005), št. 35. L. S. Gottfredson, The Gene-
ral Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4. U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard,
A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J. C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Ur-
bina, Intelligence: Knowns and Unknowns, American Psychologist (1996), št. 2.
51 L. S. Gottfredson, The General Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4.
52 U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard, A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J.
C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Urbina, Intelligence: Knowns and Unknowns, Ameri-
can Psychologist (1996), št. 2.
53 R. C. Marañón, A. A. Pueyo, The study of human inteligence: a review at the turn of the mil-
lennium, Psychology in Spain (2000), št. 1.
54 L. Eliot, What‘s Going on in There? How the Brain and Mind Develop in the First Five Years of
Life, Bantam Books, New York 1999.
