Page 28 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 28
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
Čisti genski prispevek bioloških staršev k inteligentnosti otroka je v tej
luči izjemno težko določljiv, predvsem pa bistveno manjši, kot bi se zdelo iz
splošnih ocen o stopnji dednosti inteligence.
Za našo študijo je še posebej zanimiv vpliv kognitivnih sposobnosti
na šolsko uspešnost posameznika. Dosedanje študije konsistentno ka-
žejo dokaj močno koreliranost med rezultati inteligenčnih testov in šol-
sko uspešnostjo. Neisser in sodelavci tako poročajo o povprečni korelaci-
ji na ravni približno r = 0,50.55 Gottfredson v tej luči obravnava inteligen-
tnost kot kategorijo, ki naj bi bila »najbolj signifikanten prediktor šolske
uspešnosti«.56
Zaradi spornosti samega koncepta (kaj sploh je inteligentnost, kakšna
je stopnja dednosti) in problemov, ki se pojavljajo pri operacionalizaciji in
merjenju inteligentnosti (kaj t.i. »testi inteligentnosti« sploh merijo, v ka-
kšni meri so kulturno pogojeni),57 da se, razen redkih izjem,58 glavnina štu-
dij osredotoča na raziskovanje vpliva socioekonomskih in/ali psihosocial-
nih kategorij. Pregledna študija Breena in Jonssona tako le bežno omenja
faktorje povezane z mentalno sposobnostjo,59 podobno pa velja tudi za kla-
sično študijo Bourdieua in Passerona,60 kjer se problem družbenih neena-
kosti v izobraževanju skuša razlagati preko koncepta habitusa, ki ga Swartz
razume v smislu »kulturne matrike, ki generira samoizpolnjujoče prerok-
be v odvisnosti od razredne pripadnosti«.61
Nekateri drugi psihološki dejavniki, ki se kažejo kot osebnostne pote-
ze in struktura osebnosti, so znani prediktorji šolske uspešnosti. Literatu-
ra o tem je izjemno obsežna. Pri psihološkem raziskovanju šolske uspešno-
sti je glavno vprašanje, kako globoko segati v osebnostno strukturo. Danes
prevladuje preučevanje temeljne osebnostne strukture preko petih dimen-
55 U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard, A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J.
C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Urbina, Intelligence: Knowns and Unknowns, Ameri-
can Psychologist (1996), št. 2.
56 L. S. Gottfredson, The General Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4.
57 K. Richardson, What IQ Tests Test, Theory & Psychology (2002), št. 3.
58 L. C. Hartlage, T. L. Lucas, A. Godwin, Culturally Biased and Culture Fair Tests Correla-
ted with School Performance, ournal of Clinical Psychology (1976), št. 3. W. Sewell, Inequality
of opportunity for higher education, American Sociological Review (1967), št. 1. W. Sewell, V. P.
Shah, Socioeconomic status, intelligence and the attainment of higher education, Sociology of
Education (1970), št. 1.
59 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
60 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
61 D. Swartz, Culture and power. The sociology of Pierre Bourdieu, The University of Chicago
Press, Chicago 1997.
Čisti genski prispevek bioloških staršev k inteligentnosti otroka je v tej
luči izjemno težko določljiv, predvsem pa bistveno manjši, kot bi se zdelo iz
splošnih ocen o stopnji dednosti inteligence.
Za našo študijo je še posebej zanimiv vpliv kognitivnih sposobnosti
na šolsko uspešnost posameznika. Dosedanje študije konsistentno ka-
žejo dokaj močno koreliranost med rezultati inteligenčnih testov in šol-
sko uspešnostjo. Neisser in sodelavci tako poročajo o povprečni korelaci-
ji na ravni približno r = 0,50.55 Gottfredson v tej luči obravnava inteligen-
tnost kot kategorijo, ki naj bi bila »najbolj signifikanten prediktor šolske
uspešnosti«.56
Zaradi spornosti samega koncepta (kaj sploh je inteligentnost, kakšna
je stopnja dednosti) in problemov, ki se pojavljajo pri operacionalizaciji in
merjenju inteligentnosti (kaj t.i. »testi inteligentnosti« sploh merijo, v ka-
kšni meri so kulturno pogojeni),57 da se, razen redkih izjem,58 glavnina štu-
dij osredotoča na raziskovanje vpliva socioekonomskih in/ali psihosocial-
nih kategorij. Pregledna študija Breena in Jonssona tako le bežno omenja
faktorje povezane z mentalno sposobnostjo,59 podobno pa velja tudi za kla-
sično študijo Bourdieua in Passerona,60 kjer se problem družbenih neena-
kosti v izobraževanju skuša razlagati preko koncepta habitusa, ki ga Swartz
razume v smislu »kulturne matrike, ki generira samoizpolnjujoče prerok-
be v odvisnosti od razredne pripadnosti«.61
Nekateri drugi psihološki dejavniki, ki se kažejo kot osebnostne pote-
ze in struktura osebnosti, so znani prediktorji šolske uspešnosti. Literatu-
ra o tem je izjemno obsežna. Pri psihološkem raziskovanju šolske uspešno-
sti je glavno vprašanje, kako globoko segati v osebnostno strukturo. Danes
prevladuje preučevanje temeljne osebnostne strukture preko petih dimen-
55 U. Neisser, G. Boodoo, T. J. J. Bouchard, A. W. Boykin, N. Brody, S. J. Ceci, D. E. Halpern, J.
C. Loehlin, R. Perloff, R. J. Sternberg, S. Urbina, Intelligence: Knowns and Unknowns, Ameri-
can Psychologist (1996), št. 2.
56 L. S. Gottfredson, The General Intelligence Factor, Scientific American (1998), št. 4.
57 K. Richardson, What IQ Tests Test, Theory & Psychology (2002), št. 3.
58 L. C. Hartlage, T. L. Lucas, A. Godwin, Culturally Biased and Culture Fair Tests Correla-
ted with School Performance, ournal of Clinical Psychology (1976), št. 3. W. Sewell, Inequality
of opportunity for higher education, American Sociological Review (1967), št. 1. W. Sewell, V. P.
Shah, Socioeconomic status, intelligence and the attainment of higher education, Sociology of
Education (1970), št. 1.
59 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
60 P. Bourdieu, Distinction, Routledge, London 1984.
61 D. Swartz, Culture and power. The sociology of Pierre Bourdieu, The University of Chicago
Press, Chicago 1997.
