Page 21 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 21
Uvod v obravnavo pogojenosti šolske uspešnosti
Seveda se tukaj poraja ogromno število metodoloških in tudi teoretič-
nih vprašanj. Zastavilo se je vprašanje razmerja med makro in mikro rav-
nijo reprodukcije neenakosti, ki se ga je lotil Goldthorpe,9 vendar izsled-
ki niso prepričljivi.10 Zasukalo se je glede enot opazovanja, prej je veljalo
primerjati očete in sinove, danes pa pripadnike obeh spolov na obeh rav-
neh. Razhajanja obstajajo tudi glede indikatorjev družbenega statusa (izo-
brazba, poklic, družbeni ugled idr.). Te razlike pripeljejo tudi do zanimi-
vih primerjalnih izsledkov: kaže, da so glede izobrazbenega dosežka ZDA
nekoliko bolj odprte, bolj demokratične od evropskih držav, glede prihod-
ka pa so (glede na izobrazbo očeta) bolj toge, manj odprte in dopuščajoče
gibljivost.11
Zanimive so tudi raziskave posredujočih dejavnikov, poleg prevladujo-
čih pristopov so tukaj pričakovanja staršev.12 K tej problematiki zunaj šol-
skega družbenega vpliva sodijo predvsem naslednje celote:
– družinsko in vrstniško življenje, ki je tudi predmet pozornosti in kjer so
nekateri prišli do presenetljivih ugotovitev, npr. da v razmerah od otroka
ločenega življenja očeta njegova intervenca v življenje otroka negativno
vpliva.13 Vsekakor prevladujoče so ugotovitve o relevantnosti harmonič-
nega družinskega življenja, ki vključuje tako afektivno življenje kot nad-
zor nad otrokom.14 Vendar enostarševska družina ni nujno negativen de-
javnik v današnjem času.15
– šola kot ustanova in skupnost: profesionalizem in administrativna organi-
zacija šole, organizacija šolstva (zlasti razvejanje na drugi stopnji, za ka-
terega nekateri menijo, da samostojno prispeva h krepitvi reprodukcije
privilegiranosti, pa tudi k izgubi talenta, ki se še ni mogel razviti), finan-
ciranje, decentralizacija, vpliv lokalne skupnosti, delovni pogoji učite-
9 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Persisting
Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1.
10 V. Stocke, Explaining Educational Decision and Effects of Families’ Social Class Position: An
Empirical Test of the Breen-Goldthorpe Model of Educational Attainment, European Sociolo-
gical Review (2007), št. 4.
11 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
12 P. E. Davis-Kean, The Influence of Parent Education and Family Income on Child Achieve-
ment: The Indirect Role of Parental Expectations and the Home Environment, Journal of Fa-
mily Psychology (2005), št. 2.
13 C. L . Menning , Nonresident Fathering and School Failure, Journal of Family Issues (20 06), št. 10.
14 G. A. Haile, A. N. Nguyen, Determinants of academic attainment in the United States: A
quantile regression analysis of test scores, Education Economics (2008), št. 1.
15 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.
Seveda se tukaj poraja ogromno število metodoloških in tudi teoretič-
nih vprašanj. Zastavilo se je vprašanje razmerja med makro in mikro rav-
nijo reprodukcije neenakosti, ki se ga je lotil Goldthorpe,9 vendar izsled-
ki niso prepričljivi.10 Zasukalo se je glede enot opazovanja, prej je veljalo
primerjati očete in sinove, danes pa pripadnike obeh spolov na obeh rav-
neh. Razhajanja obstajajo tudi glede indikatorjev družbenega statusa (izo-
brazba, poklic, družbeni ugled idr.). Te razlike pripeljejo tudi do zanimi-
vih primerjalnih izsledkov: kaže, da so glede izobrazbenega dosežka ZDA
nekoliko bolj odprte, bolj demokratične od evropskih držav, glede prihod-
ka pa so (glede na izobrazbo očeta) bolj toge, manj odprte in dopuščajoče
gibljivost.11
Zanimive so tudi raziskave posredujočih dejavnikov, poleg prevladujo-
čih pristopov so tukaj pričakovanja staršev.12 K tej problematiki zunaj šol-
skega družbenega vpliva sodijo predvsem naslednje celote:
– družinsko in vrstniško življenje, ki je tudi predmet pozornosti in kjer so
nekateri prišli do presenetljivih ugotovitev, npr. da v razmerah od otroka
ločenega življenja očeta njegova intervenca v življenje otroka negativno
vpliva.13 Vsekakor prevladujoče so ugotovitve o relevantnosti harmonič-
nega družinskega življenja, ki vključuje tako afektivno življenje kot nad-
zor nad otrokom.14 Vendar enostarševska družina ni nujno negativen de-
javnik v današnjem času.15
– šola kot ustanova in skupnost: profesionalizem in administrativna organi-
zacija šole, organizacija šolstva (zlasti razvejanje na drugi stopnji, za ka-
terega nekateri menijo, da samostojno prispeva h krepitvi reprodukcije
privilegiranosti, pa tudi k izgubi talenta, ki se še ni mogel razviti), finan-
ciranje, decentralizacija, vpliv lokalne skupnosti, delovni pogoji učite-
9 J. H. Goldthorpe, Class Analysis and the Reorientation of Class Theory: The Case of Persisting
Differentials in Educational Attainment, British Journal of Sociology (1996), št. 1.
10 V. Stocke, Explaining Educational Decision and Effects of Families’ Social Class Position: An
Empirical Test of the Breen-Goldthorpe Model of Educational Attainment, European Sociolo-
gical Review (2007), št. 4.
11 R. Breen, J. O. Jonsson, Inequality of opportunity in comparative perspective: Recent rese-
arch on educational attainment and social mobility, Annual Review of Sociology (2005), št. 1.
12 P. E. Davis-Kean, The Influence of Parent Education and Family Income on Child Achieve-
ment: The Indirect Role of Parental Expectations and the Home Environment, Journal of Fa-
mily Psychology (2005), št. 2.
13 C. L . Menning , Nonresident Fathering and School Failure, Journal of Family Issues (20 06), št. 10.
14 G. A. Haile, A. N. Nguyen, Determinants of academic attainment in the United States: A
quantile regression analysis of test scores, Education Economics (2008), št. 1.
15 R. Klanjšek, S. Flere, M. Lavrič, Kognitivni in družbenoekonomski dejavniki šolskega uspeha
v Sloveniji, Družboslovne razprave (2007), št. 55.
