Page 18 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 18
Kdo je uspešen v slovenskih šolah?
jo je po tedaj objavljenih statističnih podatkih (Urad za statistiko RS) v
času priprave anketnega vprašalnika in oblikovanja vzorca (šolsko leto
2007/2008) tvorilo 81.334 dijakov1. Upoštevali smo regijsko zastopanost
šol (vključene so šole štajerske, gorenjske, primorske, dolenjske in ljubljan-
ske regije), predvsem pa smo sledili strukturi dijaške populacije glede na
vrsto/tip srednje šole, ki jo tvori 17 % dijakov nižjih in srednjih poklicnih
programov, 34 % dijakov srednjih tehniških in strokovnih programov in
41 % dijakov gimnazij. Vzorec respondentov je omenjeno strukturo ohra-
nil in ga zato lahko štejemo za reprezentativnega. Vanj je bilo vključenih
49 % deklet in 51 % fantov, kar prav tako ustreza strukturi na nacionalni
ravni. V vzorec niso bili zajeti mladostniki, ki so zapustili šolski sistem, ki
po vsej verjetnosti imajo značilnosti, s katerimi bi tvorili četrto jasno obli-
kovano skupino.
Raziskava daje vpogled v razlike in sorodnosti obravnavanih populacij,
v podatke o vplivnosti izmerjenih psiholoških in socioloških dejavnikov
šolske uspešnosti, preučuje razmerja med starši in otroki v družini, odno-
se med učitelji in učenci v šoli, analizira pa tudi vplivnost socialnega oko-
lja, vključno s kulturnim kapitalom. Tozadevno menimo, da knjiga, ki je
rezultat skupnega dela celotne raziskovalne ekipe, predstavlja pomemben
prispevek k oblikovanju podlag za socialno in šolsko politiko.
Sergej Flere in Rudi Klanjšek
Maribor, junij 2010
1 Skupno je bilo v šol. letu 2008/2009 v srednješolske izobraževalne programe sicer vključenih
88.630 dijakov, vendar jih je od tega 7.296 obiskovalo programe PTI ter poklicne in maturite-
tne tečaje.
jo je po tedaj objavljenih statističnih podatkih (Urad za statistiko RS) v
času priprave anketnega vprašalnika in oblikovanja vzorca (šolsko leto
2007/2008) tvorilo 81.334 dijakov1. Upoštevali smo regijsko zastopanost
šol (vključene so šole štajerske, gorenjske, primorske, dolenjske in ljubljan-
ske regije), predvsem pa smo sledili strukturi dijaške populacije glede na
vrsto/tip srednje šole, ki jo tvori 17 % dijakov nižjih in srednjih poklicnih
programov, 34 % dijakov srednjih tehniških in strokovnih programov in
41 % dijakov gimnazij. Vzorec respondentov je omenjeno strukturo ohra-
nil in ga zato lahko štejemo za reprezentativnega. Vanj je bilo vključenih
49 % deklet in 51 % fantov, kar prav tako ustreza strukturi na nacionalni
ravni. V vzorec niso bili zajeti mladostniki, ki so zapustili šolski sistem, ki
po vsej verjetnosti imajo značilnosti, s katerimi bi tvorili četrto jasno obli-
kovano skupino.
Raziskava daje vpogled v razlike in sorodnosti obravnavanih populacij,
v podatke o vplivnosti izmerjenih psiholoških in socioloških dejavnikov
šolske uspešnosti, preučuje razmerja med starši in otroki v družini, odno-
se med učitelji in učenci v šoli, analizira pa tudi vplivnost socialnega oko-
lja, vključno s kulturnim kapitalom. Tozadevno menimo, da knjiga, ki je
rezultat skupnega dela celotne raziskovalne ekipe, predstavlja pomemben
prispevek k oblikovanju podlag za socialno in šolsko politiko.
Sergej Flere in Rudi Klanjšek
Maribor, junij 2010
1 Skupno je bilo v šol. letu 2008/2009 v srednješolske izobraževalne programe sicer vključenih
88.630 dijakov, vendar jih je od tega 7.296 obiskovalo programe PTI ter poklicne in maturite-
tne tečaje.
