Page 131 - Sergej Flere (ur.), Kdo je uspešen v slovenskih šolah?, Digitalna knjižnica, Dissertationes 9
P. 131
Dejavniki šolske uspešnosti: sklepne ugotovitve in priporočila ...
da ni pomembno, ali gre za pomanjkanje samega notranjega lokusa, ali za
obstoj zunanjega – v obeh primerih to pomeni nesprejemanje lastne odgo-
vornosti za šolsko delo in svojevrsten fatalizem, prepuščanje dogajanju. To
je skladno z ugotovitvami, da sta obe komponenti povezani s šolsko uspe-
šnostjo, čeprav drugi avtorji niso ugotovili tako visoke konsistentnosti. Po-
leg jasnejše linearnosti, je tudi beta koeficient zmerno višji, ko gre za pod-
vojeni notranji lokus nadzora, kot pa v osnovni analizi, kjer nismo upora-
bili inverznega kodiranja.
Slika 29: Podvojeni notranji lokus kontrole po kvartilih in šolska uspešnost
Čeprav niso vsi teoretični problemi rešeni, se lahko trdi, da je podvojen
notranji lokus nadzora konsistenten, da se kaže kot jasen, močan in linea-
ren prediktor šolske uspešnosti socialnopsihološkega značaja, opozarjajoč
na pravilen osebnostni razvoj otroka in mladostnika za šolsko uspešnost.
To ne pomeni, da tega problema ni potrebno naprej preučevati in da ta-
kšno jasno povezanost lahko pričakujemo pri vseh starostnih obdobjih. Si-
cer Connell pravi, da naj bi se z zorenjem krepil notranji lokus.10
Sklenemo lahko, da je slovenska šola sistematično selektivna. To se lah-
ko oceni tudi pozitivno. Šola namreč inteligentne dijake, notranje kontro-
lirane, s kulturnimi dejavnostmi ukvarjajoče se, za tiste z urejenim družin-
skim življenjem (četudi znotraj enostarševske, ali reorganizirane družine),
10 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
da ni pomembno, ali gre za pomanjkanje samega notranjega lokusa, ali za
obstoj zunanjega – v obeh primerih to pomeni nesprejemanje lastne odgo-
vornosti za šolsko delo in svojevrsten fatalizem, prepuščanje dogajanju. To
je skladno z ugotovitvami, da sta obe komponenti povezani s šolsko uspe-
šnostjo, čeprav drugi avtorji niso ugotovili tako visoke konsistentnosti. Po-
leg jasnejše linearnosti, je tudi beta koeficient zmerno višji, ko gre za pod-
vojeni notranji lokus nadzora, kot pa v osnovni analizi, kjer nismo upora-
bili inverznega kodiranja.
Slika 29: Podvojeni notranji lokus kontrole po kvartilih in šolska uspešnost
Čeprav niso vsi teoretični problemi rešeni, se lahko trdi, da je podvojen
notranji lokus nadzora konsistenten, da se kaže kot jasen, močan in linea-
ren prediktor šolske uspešnosti socialnopsihološkega značaja, opozarjajoč
na pravilen osebnostni razvoj otroka in mladostnika za šolsko uspešnost.
To ne pomeni, da tega problema ni potrebno naprej preučevati in da ta-
kšno jasno povezanost lahko pričakujemo pri vseh starostnih obdobjih. Si-
cer Connell pravi, da naj bi se z zorenjem krepil notranji lokus.10
Sklenemo lahko, da je slovenska šola sistematično selektivna. To se lah-
ko oceni tudi pozitivno. Šola namreč inteligentne dijake, notranje kontro-
lirane, s kulturnimi dejavnostmi ukvarjajoče se, za tiste z urejenim družin-
skim življenjem (četudi znotraj enostarševske, ali reorganizirane družine),
10 J. P. Connell, A new multidimensional measure of children’s perceptions of control, Child de-
velopment (1985), št. 4.
